Manipulacija: Število izbrisanih je bilo napihnjeno?

"Pravo število t. i. izbrisanih oseb je 18.305 in ne 25.671," trdi predsednik komisije DZ, ki se ukvarja z vprašanjem izbrisanih, Robert Hrovat (SDS). Ta je predstavil osnutek končnega poročila komisije, ki je po besedah Hrovata dokaz, da država "izgublja kredibilnost in verodostojnost" zaradi "nedopustne manipulacije s človeškimi usodami".

Iz osnutka po njegovem mnenju izhaja "nerazumljiva malomarnost pri obravnavi človekovih pravic". "Očitno je neki politiki ustrezalo število tako imenovanih izbrisanih, ki je temeljilo na tej malomarnosti," je poudaril.

Do "neutemeljenega povečanja števila tako imenovanih izbrisanih" v letu 2009 je po besedah predsednika komisije prišlo zaradi nestrokovnega dela ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki ni upoštevalo dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki iz upravnih enot. Gre za podatke o osebah, ki so se same odjavile iz registra stalnega prebivalstva.

Kot je pojasnil, se je MNZ je tega dejstva začel zavedati šele takrat, ko je parlamentarna komisija že začela z delom in se začela o povečanju števila spraševati. "Pravo število tako imenovanih izbrisanih oseb je po znanih podatkih 18.305 in ne 25.671," je zatrdil Hrovat.

S tem višjim številom je bila po njegovih besedah neupravičeno seznanjena domača in tudi tuja javnost. Zaradi pravnih posledic za posameznike in državo in odnosa do človekovih pravic je "nujno, da MNZ poimensko identificira 7366 oseb", kolikor jih vodi preveč, je povedal.

Kot je pojasnil Hrovat, je pri pripravi poročila zapisal 14 točk ugotovitev, ki jih je danes podrobneje predstavil in jih nato strnil v štiri sklepe. Te bo v sprejem predlagal parlamentarni komisiji, ki bo zasedala prihodnji teden, nato pa tudi državnemu zboru.

Prvi sklep nalaga vladi, naj "opravi revizijo vseh izdanih upravnih odločb, ki se navezujejo na status tako imenovanih izbrisanih oseb". Vlada naj bi po drugem predlaganem sklepu izdelala tudi analizo in poročala DZ o tem, koliko so podatki iz elektronskih evidenc verodostojni kot podlaga za izdajanje upravnih odločb.

Tretji sklep predvideva, da vlada poroča DZ o vzrokih "neupoštevanja podatkov o tako imenovanih izbrisanih iz leta 2002 do 2004 pri štetju v mandatu vlade 2008 do 2012, in o vzrokih nestrokovnega in nevestnega dela s strani MNZ ob tem".

Končno poročilo naj bi komisija po predlogu sklepa poslala tudi vrhovnemu državnemu tožilstvu "kot naznanitev suma kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela s predlogom, da se v preiskavi preveri, ali je imelo nevestno delo za posledico oškodovanje državnega proračuna in ali so bili pri nevestnem delu elementi naklepnosti z namenom prikazati število tako imenovanih izbrisanih večje od podatkov, s katerimi je razpolagalo MNZ".