V oddaji je bilo govora o smrti priljubljenega politika in t. i. »dobrega človeka iz Negove«, umorjenega 7. junija 1992 na predvolilnem zborovanju v Jurovskem Dolu pri Lenartu.
Za umor je bil obsojen tedaj 42-letni Peter Rotar, ki je dejanje najprej priznal, kasneje pa je trdil, da je nedolžen in da je zločin priznal, ko je bil še močno pijan in se je počutil nebogljenega v rokah policije. Marsikdo je še danes prepričan, da je resnica o Krambergerjevem umoru precej drugačna od uradne razlage.
Ob Kršinarju je bil gost oddaje tudi novinar Tino Mamić, ki so mu sumljiva pričevanja akterjev zgodbe novinarjem. »Ko gledaš govorico teles, recimo pri sodnem izvedencu Golji (Janez, op. o), te ta navdaja s sumom,« pravi Mamić. Ko pogledaš ozadje in komu je bilo v interesu, da Kramberger umre, je precej logično, da je umrl, je prepričan. Ob tem je Kršinarju izpostavil, da mu je izvedenec Golja dejal, da brez Rotarjevega priznanja ne bi bilo obsodbe.
Partija je po volitvah izgubila oblast, po referendumu in osamosvojitvi pa še državo, je v oddaji dejal Mamić. Partija je po njegovem iskala način, kako priti nazaj na oblast in strici iz ozadja so začeli ugrabljati državo. Sesuli so Demos, Lojzetu Peterletu so zrušili vlado, Krambergerja pa ubili, je povzel dogodke v začetku devetdesetih let. Zarota molka se bo prekinila, ko bo eden od akterjev pretrgal zaroto molka in povedal, kaj se je takrat zgodilo, je prepričan Mamić
Kršinar je spomnil, da je bil Kramberger pred umorom napaden v Velenju, da so ga v avtu zrinili s ceste in mu ubili opico Ančko – mediji so takrat menili, da so taki incidenti poskus Krambergerjeve samopromocije, nato pa je bil umorjen.
V Rotarjevi zgodbi je še marsikaj nepojasnjenega, meni Kršinar. Pred kratkim umrli Rotar naj bi imel v lasti okoli 15 hektarjev zemljišč, a v času Krambergerjevega umora je veljal za reveža brez premoženja. Čudno se mu tudi zdi, da je lahko Rotar v drugem delu prestajanja zaporne kazni delal na kmetiji in v zapor hodil le spat.
Oba sta spomnila, da je bil Kramberger dovolj priljubljen, da bi lahko s svojo stranko na volitvah leta 1992 prišel v državni zbor. Kramberger je bil populist, ki je izhajal iz krščanskega socializma, imel je manj izobražene volivce, veliko jih je bilo s podeželja, precej je bilo vernih, mnogo tudi brezposelnih, je njegove volivce opisal Kršinar. Isti volivci so na parlamentarnih volitvah volili SKD in SLS, v drugem krogu predsedniških volitev pa so dali glas Jožetu Pučniku.
Če bi Kramberger ostal živ, Jelinčič ne bi imel takega domet in desna sredina bi lahko leta 1992 sestavila vlado, pravi Mamić. Kršinar opozarja, da bi Kramberger lahko jemal glasove SLS, a Mamić je mnenja, da desni sredini Krambergerjeva smrt ni ustrezala.
Težko sodim, ali gre za naključje ali za namerni uboj. V začetku sem se nagibal k temu, da je šlo za politični umor, danes pa ne vem, o zločinu pravi Kršinar.
»Jasno je, kdo je imel motiv in koga je najbolj motil – tiste, ki so že bili vpleteni v serijo umorov v osemdesetih letih in bili na Koroškem povezani z Udbo. Ne verjamem, da je človek, ki je bil pijan kot kanta, ustrelil človeka z razdalje 63 metrov,« je prepričan Mamić.