Lestvica stotih nabogatejših Slovencev kaže, da je ljubljanska družba BTC (blagovno trgovinski center) pravo igrišče novodobnih slovenskih tajkunov. Levji delež podjetja imajo v lasti predsednik uprave Jože Mermal in člani Helena Petrin, Andrej Repina ter Marko Žehelj, ki so uvrščeni med 28. in 56. mestom stotih najpremožnejših. Nedavna sodba višjega sodišča izničuje sklep o zmanjšanju kapitala BTC iz leta 2001, ključen za njihov menedžerski prevzem podjetja, kar jih dela precej živčne. Razvpita zgodba lahko dobi presenetljiv preobrat.
Jože Mermal, ki je že petnajst let na čelu BTC, ima v lasti približno 12 odstotkov družbe, po oceni revije Manager gre za slabih 33 milijonov evrov. Sledita mu Helena Petrin, generalna sekretarka podjetja, in Andrej Repina, finančni direktor, vsak s približno devetodstotnim deležem oziroma 23 milijoni evrov. Tehnični direktor Marko žehelj ne zaostaja preveč z dobrimi 19 milijoni evrov deleža, družina Prebil jih ima po oceni 18 milijonov, razvpiti Edvard Oven, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada in nekdanji član nadzornega sveta BTC, je z enajstimi milijoni evrov deleža v BTC-ju na koncu lestvice stotih premožnežev. Na začetku prejšnjega leta so si Mermal, Petrinova in Repina oddahnili, saj se je zoper njih ustavil kazenski postopek,v katerem jim je tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri prevzemu BTC. Najprej je okrožno sodišče pod predsedstvom sicer dobrega sodnika Zvjezdana Radonjića ustavilo preiskavo zoper njih, ker »se v preiskavi ni potrdila utemeljenost suma kaznivih dejanj«, na koncu pa je vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča »zamudil« tridnevni rok zoper odločitev sodišča. Zato je bil kmalu zatem odstavljen z mesta tožilca, ni pa se mu skrivil niti las na glavi. Kljub temu po mnenju poznavalcev trojica niti brez zatajitve tožilca ne bi bila obsojena, ker jim tožilci, sposobni kot so, ne bi mogli dokazati zlorabe položaja. Toda lanskega decembra je kot strela z jasnega udarila sodba višjega sodišča v Ljubljani, ki je deloma ugodilo tožbi malega delničarja Gordana Šibiča (družba FI.COM), in sklep skupščine delničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe iz 17. decembra 2001 po več kot sedmih letih razglasilo za ničen. Preostale tri sporne sklepe s te skupščine (o umiku delnic BTC z borze, spremembah statuta in izvolitvi dveh članov nadzornega sveta) pa vrnilo prvostopnemu sodišču v novo obravnavo. Postavlja se vprašanje, kakšne posledice bo imela sodba višjega sodišča in ali so milijoni z goljufijo pridobljenih evrov tajkunov iz BTC vendarle ogroženi.
VEČ V TISKANI IZDAJI
Lestvica stotih nabogatejših Slovencev kaže, da je ljubljanska družba BTC (blagovno trgovinski center) pravo igrišče novodobnih slovenskih tajkunov. Levji delež podjetja imajo v lasti predsednik uprave Jože Mermal in člani Helena Petrin, Andrej Repina ter Marko Žehelj, ki so uvrščeni med 28. in 56. mestom stotih najpremožnejših. Nedavna sodba višjega sodišča izničuje sklep o zmanjšanju kapitala BTC iz leta 2001, ključen za njihov menedžerski prevzem podjetja, kar jih dela precej živčne. Razvpita zgodba lahko dobi presenetljiv preobrat.
Jože Mermal, ki je že petnajst let na čelu BTC, ima v lasti približno 12 odstotkov družbe, po oceni revije Manager gre za slabih 33 milijonov evrov. Sledita mu Helena Petrin, generalna sekretarka podjetja, in Andrej Repina, finančni direktor, vsak s približno devetodstotnim deležem oziroma 23 milijoni evrov. Tehnični direktor Marko žehelj ne zaostaja preveč z dobrimi 19 milijoni evrov deleža, družina Prebil jih ima po oceni 18 milijonov, razvpiti Edvard Oven, nekdanji direktor Stanovanjskega sklada in nekdanji član nadzornega sveta BTC, je z enajstimi milijoni evrov deleža v BTC-ju na koncu lestvice stotih premožnežev. Na začetku prejšnjega leta so si Mermal, Petrinova in Repina oddahnili, saj se je zoper njih ustavil kazenski postopek,v katerem jim je tožilstvo očitalo zlorabo položaja pri prevzemu BTC. Najprej je okrožno sodišče pod predsedstvom sicer dobrega sodnika Zvjezdana Radonjića ustavilo preiskavo zoper njih, ker »se v preiskavi ni potrdila utemeljenost suma kaznivih dejanj«, na koncu pa je vodja gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča »zamudil« tridnevni rok zoper odločitev sodišča. Zato je bil kmalu zatem odstavljen z mesta tožilca, ni pa se mu skrivil niti las na glavi. Kljub temu po mnenju poznavalcev trojica niti brez zatajitve tožilca ne bi bila obsojena, ker jim tožilci, sposobni kot so, ne bi mogli dokazati zlorabe položaja. Toda lanskega decembra je kot strela z jasnega udarila sodba višjega sodišča v Ljubljani, ki je deloma ugodilo tožbi malega delničarja Gordana Šibiča (družba FI.COM), in sklep skupščine delničarjev o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe iz 17. decembra 2001 po več kot sedmih letih razglasilo za ničen. Preostale tri sporne sklepe s te skupščine (o umiku delnic BTC z borze, spremembah statuta in izvolitvi dveh članov nadzornega sveta) pa vrnilo prvostopnemu sodišču v novo obravnavo. Postavlja se vprašanje, kakšne posledice bo imela sodba višjega sodišča in ali so milijoni z goljufijo pridobljenih evrov tajkunov iz BTC vendarle ogroženi.
VEČ V TISKANI IZDAJI
