Spet nas nihče več ne jemlje resno, medtem ko se Bratuškova in njena ekipa očitno jemljeta nadvse resno. Razcepljenost med podobo, ki jo o Sloveniji imajo tuji investitorji, in podobo, ki jo Bratuškova prodaja v slovenskih dominantnih medijih, meji na blodnje. Najhuje je, da se vedno bolj dozdeva, da Bratuškova verjame lastnim blodnjam. Sicer ne bi v svojem nastopnem govoru pred imenovanjem vlade razlagala, da ne bo gasila, saj ni zažigala niti podžigala, resnica pa je ravno nasprotna. Bratuškova je v zadnjih šestnajstih mesecih nenehno netila požar. Spomnimo se samo vloženih referendumov, s katerimi so v PS skušali popolnoma destabilizirati državo. Zdaj Bratuškova očitno še vedno ni ugotovila, da je ogenj podžigala sami sebi, sicer bi končno obmolknila in se zamislila nad seboj in svojimi od realnosti odtujenimi izjavami, s katerimi nas vsak dan bolj potiska v prepad.
Ni treba biti noben ekonomski strokovnjak, da ugotoviš, da je Bratuškova kot opozicijska poslanka s podporo dominantnih medijev mesece in mesece pljuvala po slabi banki in naredila vse, da nekdanja Janševa vlada ne bi mogla s slabo banko sanirati bančnega sistema. Ko je ustavno sodišče zavrnilo referendum o slabi banki, je ekonomski ideolog PS in po Bratuškovi »ugleden strokovnjak« Mencinger vreščal, da je zakon o slabi banki zanikrn. PS je skupaj z SD zrušila Janševo vlado tudi zaradi slabe banke. Takoj po prevzemu oblasti je Bratuškova obrnila ploščo in »zanikrno« slabo banko uvrstila v koalicijsko pogodbo, njen finančni minister Čufer pa danes tujim investitorjem zagotavlja, da bodo dosledno izvajali zakon o slabi banki. Dokler si seveda spet ne premislijo. Kdo bo torej še jemal resno Slovenijo pod premierko Bratuškovo?
Za odtujenost Bratuškove in koalicijskih strank so zelo zaslužni dominantni mediji, ki jim nenehno – v opoziciji ali na oblasti – držijo štango in preprečujejo kakršnokoli konstruktivno in demokratično razpravo o problemih. V Sloveniji ni bilo nikoli konstruktivne razprave o tem, kako naj se rešuje dolžniška kriza, ampak so se v Delu raje lotevali blodnih razprav o demokratičnem socializmu, ki je seveda sopomenka za idiotizem, kretenizem in totalitarizem. Namesto da bi dali prostor za demokratično razpravo o bodočnosti Slovenije, besedo nenehno dajejo zgolj vstajniškim fundamentalistom, katerih namen je ukinitev demokracije, kapitalizma in ponovna uvedba tiranije. O vprašanjih varčevanja, in to predvsem v plenilskem javnem sektorju, so dominantni mediji odgovarjali z bebavimi floskulami o neoliberalizmu, razpredali o nekih roparjih iz Bruslja in podobnih neumnostih. Podobno velja za vprašanje slabe banke: v dominantnih medijih ni soočenja različnih mnenj, ampak zgolj nenehno in slepo sklicevanje na neke domnevno »resne« ekonomiste in »domačo stroko«. Pri tem vedno in redno »pozabijo« opozoriti občinstvo, da gre praviloma za ideologe in pisce programov PS ali SD, torej nikakor za neodvisne strokovnjake.
V tej vezani posodi političnih, ekonomskih in medijskih zavajanj in izkrivljanja realnosti ni več jasno, kdo na koga vpliva bolj negativno. Jasno pa je, da Bratuškova zaradi nabijanja dominantnih medijev ne razume, da slovenske floskule »ugledni ekonomist« in »domača stroka« v tujini ne veljajo niti počenega centa. Raje bi kliknila kakšen tuj članek na spletu, kjer bi zlahka ugotovila, da se tuji investitorji ravnajo po priporočilih MDS in OECD za Slovenijo, na mnenja Mencingerja, Tajnikarja, Mramorja in drugih »uglednih« pa se požvižgajo. Pa če jih Bratuškova neštetokrat citira, ti gredo vsak dan v Odmeve in iz tedna v teden kolobarijo intervjuje med Sobotno prilogo Dela, Dnevnikovim Objektivom in Večerovo Soboto.
Da je Bratuškovi oblast stopila v glavo in jo še bolj odtujila od realnosti, je pokazala tudi v intervjuju za nemški FAZ, kjer je zmagoslavno razglasila, da je v Sloveniji konec varčevanja. Potem se ni mogla načuditi, ko je Slovenija spet dobila dvojko od tujih investitorjev, ki pač ne trzajo na direktive Bratuškove, obrestne mere pa so spet poletele v nebo. Razen če je mislila, da bodo tuji investitorji drli v Slovenijo, ker slovenski dominantni mediji vreščijo »hura« in »bravo, Bratuškova« ter razglašajo, da se je kriza z njenim imenovanjem končala? A kaj, ko tistim, ki so res pomembni za naše preživetje, to je tujim investitorjem, ni mar za dominantnomedijske hvalnice Bratuškove! No, Bratuškova lahko računa na ministra za finance Čuferja, ki celo javno ukazuje, naj se realnost začne obnašati v skladu z njenimi direktivami.
Namesto da bi se končno pogledala v zrcalo, se Bratuškova raje pretvarja, kot da realnost ne obstaja in kazensko in sodno preganja kritične medije in novinarje. Medtem se njej naklonjeni dominantni mediji ukvarjajo predvsem z aferami, namesto da bi analizirali nesposobnost nove vladne ekipe, da se spopade z ekonomskimi težavami. Podobno se nam je že dogajalo pod nekdanjo aferaško Pahorjevo vlado, zato ni presenetljivo, da je predsednik Pahor ob srečanju z Bratuškovo optimistično izjavil, da pogumnim pomaga sreča. Pri tem je pozabil dodati, da premierka prinaša srečo zgolj njemu, saj mu bo v rekordnem času odvzela nečastni naziv najslabšega premierja vseh časov, in sicer ne glede na spol. Slovenija se namreč pod Bratuškovo po odnosu do reševanja krize ni približala Franciji, ampak norišnici. Če vodilni politik začne verjeti lastnim blodnjam, je odpisan. Žal smo zaradi Bratuškove odpisani tudi vsi mi.