Jože Mencinger je poleg Milana Kučana eden največjih škodljivcev tranzicije. Kljub nepopravljivi škodi, ki jo je s svojimi prevarami doslej povzročil Sloveniji in njenim državljanom, ne počiva. Celo v veselem decembru se ne more vzdržati škodljivega delovanja, temveč svojo pogubno doktrino tokrat širi z novo prevaro, in sicer kot prvi podpisani s peticijo proti privatizaciji, s katero znova podpihuje sovraštvo proti tujcem. V peticiji se Mencinger pretvarja, da deluje v korist državljanov Slovenije, čeprav je v resnici kot vedno doslej proti interesom Slovenije in njenih državljanov. Iz peticije vejejo Mencingerjeve besede, ki jih lajna že četrt stoletja. Peticija proti privatizaciji se v resnici zavzema za ohranitev »pravice« izbranih elit in interesnih skupin, da bi še naprej polnile svoje žepe na račun siromašenja državnega premoženja in tako delovale v škodo državljanov.
Mencinger je bil vedno proti interesom državljanov. Tako je že na začetku tranzicije nasprotoval certifikatnemu lastninjenju družbenega premoženja, čeprav smo tako dobili svoj delež tudi navadni državljani. Pod pretvezo »stroke« je Mencinger zagovarjal interese rdečih direktorjev, ko je leta 1990 predlagal, naj se družbeno premoženje razdeli v celoti prav njim: »Če bi se odločal kot ekonomist, potem bi vso lastnino razdelil med gospodarstvenike.« Ker Mencingerju ni uspela prevara, da bi si že takrat vso lastnino pograbili rdeči direktorji, jih je začel javno spodbujati k oškodovanju družbenega premoženja in h kraji premoženja vseh državljanov. Leta 1996 je svoj moto proti interesom državljanov Slovenije javno zapisal v sramotnem stavku: »Če bi bil tudi sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletja ali več, bi najbrž tudi sam skušal oškodovati družbeno premoženje.« Ker Mencingerju seveda ni bilo nikoli mar za državljane, temveč samo za polne žepe njegovih rdečih direktorjev, za katerimi še danes toči debele solze.
Prevaro je nadaljeval kot oče bankrotiranega nacionalnega interesa. Boril se je proti tujcem in jih razglašal za glavnega hudiča. Zagovarjal je koncentracijo kapitala v rokah rdečih direktorjev, beri nacionalnih šampionov, ki so se zbrali okoli Kučana v Forumu 21. Mencingerjeva zgrešena doktrina je pripeljala do prezadolženosti podjetij, račun za to v višini več milijard evrov pa smo dobili državljani s sanacijo bank. Če gre za »njegove«, sploh izvajalce njegove propadle doktrine nacionalnega interesa, je pripravljen vse spregledati. Največji dokaz za to je Bine Kordež, ki ga je Mencinger sprejel z odprtimi rokami v svoji reviji EIPF, Gospodarska gibanja. To je Mencingerjevo priznanje Kordežu, še enemu velikemu zagovorniku bankrotiranega nacionalnega interesa, ki je zaradi menedžerskega prevzema uničil Merkur, nekdaj največjo trgovsko verigo za tehnično blago, Slovence pa potisnil v trgovine tujih ponudnikov, ki jih Mencinger tako neskončno sovraži.
Čeprav Mencinger igra velikega levičarja in se brati z Združeno levico, njegovo propadlo doktrino nacionalnega interesa od nekdaj zaznamuje eksplozivna mešanica ekonomskega fašizma, ki se kaže v sovraštvu do tujega kapitala, in incestne ekonomije, ker zagovarja koncentracijo kapitala v rokah slovenskih izbrancev, njihovo tesno, že incestuozno prepletenost in onemogočanje vstopanja novih igralcev. Sam Mencinger je z lastnim zgledom v podjetju Iskraemeco pokazal, da je z njegovo doktrino preprosto vse narobe. Mencinger je to podjetje kot dolgoletni nadzornik v obdobju visoke ekonomske rasti spravil v rdeče številke. Pred stečajem je to podjetje na koncu rešil prav tuji kapital, proti kateremu se je Mencinger boril vse življenje in trdil, da uničuje Slovenijo. V resnici jo vseskozi uničuje Mencinger.
Čeprav Mencingerja dominantni mediji še vedno povzdigujejo v nebo, bi moralo biti že vsakemu povprečnemu državljanu jasno, da je ekonomski prevarant, ki nima nikoli prav. Zato bi morali samodejno zavrniti vse njegove prevare in ga nikoli več poslušati. Tako je na primer jeseni 2008 napačno napovedal, da bodo ZDA bankrotirale do junija 2009, prejšnji teden pa so ZDA dosegle največjo gospodarsko rast v zadnjih letih. Ker je ljubitelj totalitarnega Putina, ni napovedal bankrota Rusije, ki pa je res na robu zaradi padajočih cen nafte.
Mencingerja ni ustavila niti osramotitev na letošnjih evropskih volitvah, ko mu je ljudstvo jasno povedalo, da ga noče. Očitno ga je to zgolj spodbudilo k novi prevari proti interesom državljanov – k peticiji proti privatizaciji. Z njo je Mencinger ob koncu leta zlil svoje bitje in žitje z nazadnjaško, nacionalistično in nedemokratično ideologijo demokratičnega socializma, ki jo na vsakem koraku »pumpajo« dominantni mediji kot edino odrešujočo. Kot so še nedavno »pumpali« mencingerjanski nacionalni interes, ki je slovenske davkoplačevalce stal več milijard evrov. Demokratični socializem je namreč zgolj nadaljevanje bankrotiranega nacionalnega interesa z drugimi sredstvi. Zato je treba Mencingerjevo najnovejšo prevaro s peticijo zavrniti in končno ustaviti tega velikega sovražnika slovenskega ljudstva.