Tudi Kangler je zelo prepoznaven, vendar se bo moral povezovati z drugimi strankami, saj je njegov trenutni domet omejen na Maribor. Lahko pa bo za marsikatero drugo lokalno močno politično gibanje zanimiv partner za sklepanje predvolilne koalicije, ki bi lažje prestopila prag parlamenta.

Kolateralna škoda bo po mojem SLS, ki ob novih političnih pobudah in v širši javnosti premalo prepoznavnem voditelju vse bolj izgublja realne možnosti za vrnitev v parlament. Pravzaprav si je Zidanšek zabil avtogol, ko se je sprl z bolj karizmatičnim Kanglerjem, namesto da bi izkoristil priložnost in ga povabil nazaj v stranko ali mu vsaj ponudil skupen nastop na volitvah.

Čuš ima z morebitno nacionalno stranko možnosti samo, če mu bo uspelo pridobiti dovolj poslancev, da bi oblikoval strankarsko parlamentarno poslansko skupino, ki bi mu zagotavljala prostor v medijih. Brez tega bo hitro utonil v pozabo. Ne smemo zanemariti, da sta do volitev še dve leti in da bo tako kot v vsaki dirki tudi v tej odločilno, kaj se bo dogajalo zadnjih šest mesecev pred volitvami.

Jasno je samo to, da bo SDS z Janšo še naprej prepričljivo vodilna stranka desne sredine, saj ima zelo stabilno volilno telo. NSI pa bo še naprej poskušala loviti ravnotežje med modernim desno-sredinskim liberalnim programom in svojimi krščansko socialnimi volivci.