Tako lahko zlahka razložimo, zakaj so bile sporne in nezakonite poslovne prakse v Sloveniji značilne za vso tranzicijsko obdobje. Zaradi neučinkovitega pravosodnega sistema je bila verjetnost, da bo menedžer zaradi uporabe spornih oziroma nezakonitih poslovnih praks pravnomočno obsojen, zanemarljivo majhna. Neučinkovitost regulatornih in pravosodnih institucij je bila pravi humus za spodbujanje spornih menedžerskih praks. Zato je slovensko gospodarstvo proti zadnji svetovni krizi tako slabo odporno. V celi vrsti srednjih in velikih podjetij v Sloveniji so uprave velik del prostih denarnih tokov namenile namesto za razvojne projekte za konsolidacijo lastniške strukture. Maksimirale so lastne koristi na škodo interesov podjetja.

Brez učinkovitosti institucij, tako formalnih (zakoni, pravila, pravosodje, regulatorji ...) kot neformalnih (etična pravila, norme obnašanja, običaji ....), ni normalnega razvoja družbe. V letu 2012 so v okviru velikega mednarodnega projekta »World Justice Project« objavili rezultate meritev indeksa vladavine prava. Izračunali so ga na podlagi anketiranja 97 tisoč državljanov v 97 državah in več kot 2.500 strokovnjakov po vsem svetu. Slovenija se je med 97 državami zelo slabo uvrstila glede (ne)delovanja pravosodnega sistema, ki se kaže v velikih sodnih zaostankih in neizvrševanju sodnih odločb. Podjetniki pri nas čakajo kar štirikrat dlje kot v Nemčiji, da je gospodarski spor pravnomočno rešen na sodišču. Zato tudi ni naključje, da se je Slovenija postopoma spremenila iz navidezne zgodbe o uspehu v deželo oškodovanih delavcev in upnikov povsem izčrpanih podjetij na eni strani ter bogatih lastnikov prav teh propadlih podjetij na drugi.