Lovšin, ki je še v enem predkazenskem postopku na koprskem sodišču, in sicer v zvezi s posli Intereurope v Ukrajini, se je pred sodiščem znašel zaradi poslov pri gradnji terminala Čehov v Rusiji. Lovšin je mimo nadzornega sveta vložil več kot 140 milijonov evrov, novo vodstvo pa ga je uspelo prodati le za 45 milijonov evrov. Soglasje nadzornikov za to naložbo je Lovšin pridobil šele naknadno. Za nakup zemljišča v Moskvi se je dogovoril, še preden je o tem odločala uprava družbe.
Nekdanji predsednik uprave koprske družbe danes krivde ni priznal, ni pa se izjasnil o dejstvih iz obtožnice. "Menim, da so obtožbe neutemeljene. Še vedno sem prepričan, da je šlo za dober projekt, ki bi se moral dokončati in ki bi gotovo prinašal dobiček," je izjavil po zaključku obravnave, na vprašanja medijev pa ni želel odgovoriti. V zvezi s postopkom podpisa dogovora z ruskimi partnerji je pojasnil zgolj to, da ne govori rusko.
Po besedah Lovšinovega odvetnika Marka Bošnjaka obtožnica zatrjuje, da je Lovšin pred sklenitvijo predpogodbe za nakup zemljišč videl izvorne pogodbe, za kar pa tožilstvo "nima nobene podlage". Tožilstvo poleg tega trdi, da je Lovšin tudi razumel vsebino pogodb, "to pa zato, ker domnevno govori rusko".
Kot je še pojasnil odvetnik, pogodba in predpogodba s prodajalcem zemljišča nista bili sestavljeni izključno v ruskem jeziku.
Lovšinova obramba je sicer med drugim poleg prič, ki jih je predlagalo tožilstvo, predlagala tudi ogled logističnega centra, pričanje avtorjev revizije, ki naj bi dokazovala, da s poslom ni bilo nič narobe, ter neposredna zaslišanja več ruskih prič, vključno s Konstantinom Belousovim, ki je zemljišča prodal Intereuropi.
Obenem je odvetnik Bošnjak predlagal izločitev zapisnika o zaslišanju Belousova v Rusiji, saj da je bilo to opravljeno v predkazenskem postopku na zahtevo tožilstva ter brez vednosti in prisotnosti obrambe, s čimer Lovšinu ni bila zagotovljena pravica do obrambe. Tožilka Ana Štrovs je sicer pojasnila, da ni šlo za zaslišanje, ampak zgolj za razgovor z Belousovim, do kršitev pravic Lovšina pa zato ni prišlo.
Obramba nasprotuje tudi pregledu računov v Liechtensteinu, saj da gre za informacije, ki so za konkretni postopek irelevantne. Bošnjak je tako pojasnil, da je bil del kupnine nakazan na račun v tej državi, vendar "je prodajalec tisti, ki pove, na kateri račun in kje želi imeti nakazano kupnino. To nikoli ni stvar kupca".
Kot je dodal, je po informacijah, ki so dostopne v spisu, slovensko tožilstvo "že večkrat zahtevalo iz Liechtensteina te podatke, vendar je liechtensteinsko sodišče po temeljiti presoji jasno odgovorilo, da gre za čisti 'fishing', to se pravi neko ribarjenje za informacijami, da naši organi nimajo nikakršnih podlag za sum, da je bilo s tem kakor koli, v čemer koli kaj narobe".
Za pretekle naložbe v Rusiji in Ukrajini je Intereuropa proti Lovšinu in ostalim nekdanjim članom uprave sicer že pred časom sprožila tudi odškodninski postopek.