Možnost za referendum o zakonu za uravnoteženje javnih financ po Logarjevem mnenju sicer obstaja, vendar "bi bilo to igračkanje z usodo Slovenije". Zamik sprejemanja zakona o uravnoteženju javnih financ po 1. juliju davkoplačevalce stane okoli 100 milijonov evrov, je ocenil.
Ob zavedanju, da bi ustavno sodišče referendum o varčevalnem zakonu verjetno prepovedalo, bi bila zahteva za referendum po njegovem mnenju "neko kazanje mišic, ki bi imelo za rezultat 100 milijonov evrov več stroškov". Rezultat pa bi bil na koncu po Logarjevem mnenju enak: "Referenduma ne bi bilo, le naša skupna denarnica bi bila precej tanjša".
Ob tem je spomnil, da je vlada s pogajanji varčevalni zakon uskladila do te mere, da je dogovor podpisalo zadovoljivo število sindikatov oz. reprezentativni del. Vlada je sicer predlog sporazuma, ki ga je v sredo dorekla z obema policijskima sindikatoma, danes potrdila, medtem ko sta sindikata neusklajena. Rok za zbiranje podpisov za referendum začne teči v petek.
Logar je poudaril, da je po varčevalnem zakonu in rebalansu proračuna naslednji izziv vlade dosega soglasja o strukturnih reformah. Najtrši oreh bo po njegovem mnenju sprememba delovnopravne zakonodaje, saj da so prav na tem področju sindikati občutljivi. Z morebitno ustavno spremembo referendumske ureditve bi sicer iz referendumskega odločanja izvzeli odločanje o fiskalnih zadevah, delovnopravna zakonodaja pa bo edina, pri kateri bo vseskozi obstajala resna grožnja za referendum.
Direktor urada vlade za komuniciranje se je dotaknil tudi odnosa z novinarji. Medijski prostor je po njegovih ocenah neodvisen, "glede na realno situacijo pa zapleten". V primerjavi s svojim delom v prvem mandatu Janeza Janše ugotavlja, da so tudi ljudje začeli dvomiti v 100-odstotno resničnost tistega, kar javnosti podajajo mediji.
Ob tem Logar še ocenjuje, da se pozitivna praksa na novinarskem področju in skupina novinarjev, ki s profesionalnim delom "gradijo svoje ime", krepita.