Annalena Baerbock Svet24.si

Sledi kibernetskega napada na nemško vladajočo ...

ženska Svet24.si

Iskrenost do samega sebe je najboljša ...

občina-ruše, urška-repolusk Necenzurirano

Policija preiskuje, kako je štajerska občina ...

jansa orban fb2 Reporter.si

Večni si želijo biti le avtokrati: v Moskvi, v ...

pogacar Ekipa24.si

Tadej Pogačar pred Girom izpostavil ...

poroka-na-prvi-pogled, 3 Njena.si

Poroka na prvi pogled: Kaj je razlog za Olgine ...

sveca Ekipa24.si

Groza! Tragična nesreča mladega Slovenca! Komaj ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Ljudje onstran zakona

Deli na:

Pred skoraj štirimi leti sem pisal o črni gradnji Marka Jakliča sredi polhograjskih gozdov, kjer si je brez gradbenega dovoljenja omislil stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in bazen. Predvsem s slednjim ni izkazal le prezira do pravnih norm, ampak tudi do dobrega okusa. V tistem času je bil Jaklič še predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ena od vzhajajočih zvezd slovenskega menedžerskega prizorišča.

Pred skoraj štirimi leti sem pisal o črni gradnji Marka Jakliča sredi polhograjskih gozdov, kjer si je brez gradbenega dovoljenja omislil stanovanjsko hišo, gospodarsko poslopje in bazen. Predvsem s slednjim ni izkazal le prezira do pravnih norm, ampak tudi do dobrega okusa. V tistem času je bil Jaklič še predsednik uprave Vzajemne zdravstvene zavarovalnice, ena od vzhajajočih zvezd slovenskega menedžerskega prizorišča.

Mediji smo tedaj poročali, da je vodja ljubljanske območne enote gradbenega inšpektorata, Tomaž Miklavčič, pred tem izdal kar dve odločbi za rušenje črne gradnje, toda po Jakličevi pritožbi je drugostopenjski organ, ministrstvo za okolje in prostor, obe odpravilo z obrazložitvijo, da je Miklavčič nepopolno ugotovil dejansko stanje. Vprašanje, ali je šlo res za napako inšpektorja ali pa je imel Jaklič že tedaj zaščito na ministrstvu. Prav tako ostaja uganka, kako to, da so mu pri Elektro Ljubljana do objekta brez gradbenega dovoljenja napeljali elektriko.
Kakorkoli, človek pričakuje, da bo gradbeni inšpektorat v zadnjih petih letih uveljavil zakon. Toda ne. Po prekinitvi postopka zaradi »rešitve predhodnega vprašanja o poteku parcelne meje«, je gradbeni inšpektorat januarja 2008., pred dobrimi tremi leti, le izdal novo odločbo za odstranitev nelegalno zgrajenih objektov. Še prej je Upravna enota Ljubljana vlogo za gradbeno dovoljenje za nadomestno gradnjo zavrnila, saj zanj niso bili izpolnjeni pogoji. Seveda se je Jaklič na odredbo o rušenju znova pritožil na ministrstvo za okolje in prostor, ki bi moralo po zakonu o pritožbi odločiti najkasneje v dveh mesecih, vendar niso vse do danes, in črna gradnja še stoji. Tokrat je pojasnilo z ministrstva povsem neverodostojno: odločili bodo »v najkrajšem možnem času«, takoj ko bodo od inšpektorata pridobili vse potrebne dokumente o dejanskem stanju glede vrste in obsega nelegalne gradnje. Kaj so počeli tri leta!?
Znova imamo opraviti z klientelizmom in dvojnimi vatli pravne države. Od ljudi iz Polhovega Gradca smo izvedeli, da je pri več drugih, več deset let starih in veliko manjših spornih gradnjah domačinov v zadnjih nekaj letih pravna država imela povsem drugačno, trdo vlogo. Po odredbi gradbenega inšpektorata so jih brez velikih procedur porušili, zato jih Jakličev primer toliko bolj moti. Ne vem, kaj se bo naposled zgodilo z njegovo hišo in bazenom, prepričan pa sem, da se ne inšpektoratu, ne na ministrstvu, zaradi te zadeve ne bo nikomur skrivil niti las na glavi.