Ljubljanska džamija bo stala kar 35 milijonov, 15 jih prispeva Katar

Gradnjo Islamskega versko-kulturnega centra, katerega prva faza se je z zadnjimi grobimi betonskimi deli končala nekaj dni pred novim letom, bodo nadaljevali spomladi. "Trudimo se zaključiti celoten projekt v razumnem roku," so za STA zagotovili v Islamski skupnosti v Sloveniji. Center bo po njihovih napovedih predvidoma dokončan do konca leta.

"Zaradi zahtevnosti določenih postopkov pri izgradnji se včasih izvedba določenega dela izgradnje zavleče, vendar se trudimo nadoknaditi čas in spremljati predvideni terminski plan izgradnje," so navedli v Islamski skupnosti v Sloveniji. Pred časom so sicer ocenili, da bi se lahko projekt končal jeseni.

Z 29. decembrom, ko se je končala prva faza, so po navedbah Islamske skupnosti dokončali groba betonska dela oz. postavili vse gabarite celotnega kompleksa. Do tega datuma naj bi poplačali tudi vse račune do glavnega izvajalca.

Najbolj zahteven del gradnje je predstavljala jeklena konstrukcija na sakralnem objektu oz. na džamiji. "Na koncu se je vse izšlo zelo dobro," so se pohvalili in dodali, da so bili vsi sodelujoči, od investitorja, projektanta, nadzornikov in izvajalca, zadovoljni s končnim izdelkom.

V Islamski skupnosti so poudarili, da je gradnja centra zelo zahteven projekt, "saj gre za sakralni objekt, ki zahteva večjo natančnost in previdnost". Veliko natančnosti bo zahtevala tudi druga faza, v kateri bodo predvidoma spomladi začeli s "finalnim videzom produkta". Zajema namreč obrtniška oz. zaključna dela.

Osnova centra je sicer 24 metrov visoka kocka, znotraj katere bo kupola. Objekt ima 40 metrov visok minaret, pred začetkom gradnje pa so v sklopu centra napovedali prostor za molitev, umivalnico za obredno umivanje, po en izobraževalni, administrativni in stanovanjski objekt, v kleti pa so predvideli parkirišča, restavracijo in telovadnico.

V center - beton v temeljno ploščo sta v maju simbolično vgradila islamski mufti Nedžad Grabus in ljubljanski župan Zoran Janković - so po navedbah Islamske skupnosti od leta 2008 do danes vložili 20 milijonov evrov. Od tega jih je pet vložila Islamska skupnost, 15 pa jih je prispevala država Katar. Celoten projekt bo sicer stal 35 milijonov evrov.

Glede morebitne dodatne finančne pomoči ostajajo v negotovosti. "Iščemo načine, kako zapreti finančno konstrukcijo projekta. Pričakujemo, da bomo imeli odgovor v razumnem času," so še dejali v Islamski skupnosti v Sloveniji.