Vlada je leta 2013 izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec. V načrtu je predvidenih več ukrepov za poplavno varnost, ki jih bodo izvedli v dveh etapah. Prva etapa vodne infrastrukture je razdeljena na dva dela, omenjeno javno naročilo za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja pa se nanaša na prvi del prve etape.
Prvi del prve etape zajema ureditve na območju Mestne občine Ljubljana (MOL), in sicer ureditev Malega Grabna, ureditve na območju Kozarij, Gradaščice in Horjulke na območju MOL ter ureditev razbremenilnika.
V drugem delu prve etape so med drugim predvidene ureditve na območju občine Dobrova Polhov Gradec, med njimi ureditev na hudourniških pritokih v zaledju Gradaščice ter ureditev Možne in Male vode. V drugi etapi pa je po prostorskem načrtu napovedana izgradnja suhega zadrževalnika Razori z ureditvijo Gradaščice, Horjulke in Ostrožnika. Z gradnjo bodo začeli po izvedenih ureditvah iz prve etape, piše v projektni nalogi javnega naročila.
Ministrstvo za okolje in prostor je na javno naročilo za izdelavo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ukrepe v MOL pravočasno prejelo dve ponudbi, ki jih bodo sedaj pregledali in preverili podatke, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Po njihovih podatkih znaša ocena stroškov načrtovanih ukrepov v prvem delu prve etape, torej za ukrepe na območju MOL, 29 milijonov evrov. "Po okvirnem terminskem planu je začetek izvedbe ureditve Malega Grabna in ostalih ureditev iz I. A etape načrtovan v letu 2016, zaključek pa konec leta 2017," so zapisali.
Vrednost del v drugem delu prve etape je ocenjena na dva milijona evrov, vrednost del v drugi etapi pa na 10 milijonov evrov.
Na ministrstvu pravijo, da bodo dela iz drugega dela prve etape predvidoma potekala vzporedno z deli na območju MOL, odvisno od pripravljene dokumentacije in razpoložljivih finančnih virov v letih 2016 in 2017. "Gradnja zadrževalnika Razori pa je po terminskem planu predvidena v letu 2018," so še zapisali.
O protipoplavnih ukrepih v Ljubljani je sicer v ponedeljek poročal časnik Dnevnik. Hidrologinja Lidija Globevnik z Inštituta za vode je za Dnevnik povedala, da je prva faza protipoplavnih ukrepov najpomembnejša za varnost jugozahodnega dela Ljubljane pred poplavami. Po njenih besedah to ne pomeni, da ljudje v kleteh ne bodo imeli vode, ampak bo prej odtekla in škode bo veliko manj. Dodala je, da zgodba s prvo fazo ukrepov ne sme biti končana, je pa po njenem mnenju način zadrževanja vode lahko še stvar dogovorov.
Hidrolog Rok Fazarinc s fakultete za gradbeništvo in geodezijo pa je za časnik dejal, da postopki na državni ravni potekajo prepočasi. Po njegovem mnenju je razlog v tem, da ko se poplave malce oddaljijo, postanejo druge težave pomembnejše.