GJtPNFnW4AAxeMl Svet24.si

Hud potres prizadel okolico Vidma; tla so se ...

433132554_2134136413613298_5685619191041566114_n Svet24.si

Policija prekinila iskanje male Danke v Banjskem ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija portugalska ronaldo 3 Ekipa24.si

Jaaaa!!! Norišnica v Stožicah, Slovenija na ...

Tako bo potekal sončni mrk, ki je marsikoga prestrašil do kosti Odkrito.si

8. april, 2024 - Mrk, ki prinaša katastrofo?!

peter prevc Ekipa24.si

Največji hit! Pojavil se je posnetek enega od ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Lipiški stampedo

Deli na:

Kobilarna Lipica praznuje letos častitljivo 430. obletnico. Svoj muzej, kakršnega si kobilarna s takšno zgodovino tudi zasluži, pa bo, kot so pred nekaj dnevi navsezadnje obelodanili, dobila šele aprila naslednje leto.

Kobilarna Lipica praznuje letos častitljivo 430. obletnico. Svoj muzej, kakršnega si kobilarna s takšno zgodovino tudi zasluži, pa bo, kot so pred nekaj dnevi navsezadnje obelodanili, dobila šele aprila naslednje leto.

Projekt Muzej Lipica je vreden dobrih 815.000 evrov. Kar 85 odstotkov denarja so, zanimivo in zgovorno, donacije Islandije, Liechtensteina in Norveške preko Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma, preostalih 122.000 evrov pa bo zagotovilo ministrstvo za kulturo. Glavni igralec v Lipici pa naj bi tako z ustanovitvijo tovrstnega muzeja končno postal lipicanec. Vse lepo in prav, toda človek se ob tem kljub premikom na boljše hočeš nočeš mora vprašati, ali nismo morda vsi skupaj prespali kakšnega pol stoletja.

Od dneva, ko sem kot še predšolski otrok v Lipici prvič pomolila roko pred žrebička lipicanca in se zbala, da mi bo pogrizel prste, pa do dneva, ko je bilo takšne prikupne žrebičke, ki ne le s svojo barvo ampak tudi usodo spominjajo na zgodbo o grdem račku, moč pobližje srečevati večinoma le še pri kakšnih okoliških rejcih, ni minilo kaj več kot desetletje ali dve, a videti je bilo, kot da se je v tem časovnem zamahu v Lipici v norem stampedu odvrtelo več stoletij.

Če se je v tem obdobju tudi slovenska politika po vzoru ameriških kavbojev odločila, da morebitne tragične posledice tovrstnega stampeda poskusi omiliti zgolj z usmerjanjem krdela v tek v (začaranem) krogu, tudi prav. A vtis, ki so ga ustvarili na ta način, je bil, da se jim pogosto niti ne sanja, na čelu kako ponosne in s kulturno dediščino bogate države sedijo.

Ni bilo naključje, da je hotel pred leti zaradi slabega poslovanja Lipice tudi Teodor Černigoj, sin slikarja Avgusta Černigoja, očetova dela odnesti iz Lipice. Ni naključje niti, da me je kolegica iz Škotske, sicer velika ljubiteljica konj, med obiskom britanske kraljice v Sloveniji in posnetkih obiska na britanskih televizijah, presenečeno vprašala, ali so lipicanci res, slovenski, in ne avstrijski. Morda ni naključje niti, da se pogosteje kot o konjih razpravlja o številu lukenj za golf v Lipici.

Ampak marsikdo, naključno ali ne izvzet iz možnosti odločanja o usodi slovenske kulturne dediščine, ki je, a morda zaradi neprimernega ravnanja ne bo vedno, določala našo identiteto, si želi, da bi nas politiki kdaj, morda kar na kakšnem referendumu, povprašali tudi o teh stvareh. Res da nas večina ni strokovnjakov na področju muzejske stroke,vzreje konj, kaj šele igralništva. Ampak, saj navsezadnje tudi strokovnjaki za določanje mej ali umetno oplojevanje nismo, pa vseeno kot mali bogovi sprejemamo odgovornost za tovrstne odločitve.