Levica: To je smiselno, ampak smo proti

Kot je na novinarski konferenci po seji vlade opomnil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Marko Lovše, gre za prvo tovrstno strategijo. Izhaja iz resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske (SV) do leta 2040, ki je določila, da bo Slovenija nekatere zmogljivosti SV dosegala tudi na podlagi razvoja in proizvodnje v okviru slovenske obrambne industrije.

Poleg tega predvideva krepitev obrambne, razvojne, raziskovalne, industrijske in tehnološke baze, da bi povečali obrambno tehnološko samozadostnost. Resolucija je še določila, da bodo na nacionalni ravni opredeljene in določene obrambne in druge potrebe po samozadostnosti, ki se bodo uresničevale s pomočjo slovenskega državnega holdinga (SDH) ter različnih finančnih mehanizmov, je spomnil Lovše.

Tako je namen včeraj sprejete strategije spodbujanje in krepitev slovenske obrambne industrije ter njeno vključevanje v širše okolje EU in prispevanje h krepitvi evropske obrambne tehnološke in industrijske baze. "Gre preprosto za to, da bomo lahko na ta način vključili naša podjetja in bo, če povem poenostavljeno, denar ostal doma," je dejal Lovše.

Po njegovih besedah je že pripravljen dokument, na kakšen način bi se vključevala slovenska podjetja in katera bi bila. Tega bo pregledal še novoustanovljeni strateški svet za obrambno, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost, ki bo medresorska skupina. Šele na tej podlagi se bo vključil SDH, "ki je edini pristojen, da lahko na področju gospodarstva tudi kaj sodeluje in pove," je dejal na vprašanje o vlogi SDH.

Kot je dodatno povedal minister za delo Luka Mesec, se bo v slovenskem državnem holdingu oblikovala holdinška družba po zgledu Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Namen te holdinške družbe bo pomagati slovenskim podjetjem, da pridejo do sredstev, ki se zdaj v Evropi silno povečujejo zaradi investicij v vojaško tehnologijo in orožje.

Ministri SD so po informacijah STA na vladi glasovali za strategijo. Predsednik SD in minister za gospodarstvo Matjaž Han je bil sicer včeraj odsoten. Ji je pa nasprotovala Levica. "Z narodnogospodarskega vidika je seveda zapisano v strategiji smiselno, ampak kot veste, naša stranka nasprotuje orožju in oboroževanju kot takemu," je ob tem spomnil Mesec. "Levica podpira to, da razvojni denar pride v Slovenijo in da se ga tukaj uporablja. Drugo vprašanje pa je, za kaj bo ta denar uporabljen. Če mene vprašate, ali naj se s tem denarjem razvija tehnologija, ki bo uporabna za dvojno rabo, potem je moj odgovor ja. Če se s tem denarjem razvija tehnologija, ki bo proizvajala orožje, potem je pa odgovor ne," je dodal. Če se bo izkazalo, da bo glavnina denarja namenjena za dvojno rabo, potem bi zadržek umaknili, je napovedal.

A za zdaj kaže, da temu ne bo tako. Na vladi so se včeraj namreč seznanili tudi z informacijo o implementaciji omenjene resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja vojske do leta 2040, ki predvideva, da bodo obrambni izdatki že letos dosegli dva odstotka BDP in nato postopoma ta dvigovali na tri odstotke.

V gradivu, ki so ga obravnavali na vladi, so po besedah Lovšeta sredstva razdeljena na dva stebra. Prvo so sredstva za jedrne vojaške zadeve, drugo pa sredstva za investicije, povezane z obrambo, varnostjo ter odpornostjo.

S sredstvi v prvem stebru bo država zagotavljala financiranje obrambnega sistema. "Pri tem gre za upravni del ministrstva, Slovensko vojsko, inšpektorat za obrambo, tudi urad vlade za varovanje tajnih podatkov. Z nakupom opreme za izgradnjo ključnih zmogljivosti Slovenske vojske bo zasledovala nacionalne prioritete na obrambnem področju in izpolnjevala cilje zmogljivosti zavezništva," je pojasnil Lovše.

Vlada ocenjuje, da je za izpolnitev jedrnih vojaških zadev predvidena višina treh odstotkov BDP za obrambne izdatke v celoti zadostna in bo to stališče zagovarjala tudi ob pregledu zavez, predvidenem za leto 2029, so ob tem zapisali v sporočilu po seji vlade.

Dodatno bodo s sredstvi iz prvega stebra financirali določene naloge ministrstev, vladnih služb, Banke Slovenije ter gospodarskih družb, zavodov in organizacij, katerih dejavnost je po odločitvi vlade posebnega pomena za obrambo, pa tudi nekatere investicije dvojne rabe, ki jih nosilci izvajajo za potrebe Slovenske vojske ter za uresničevanje regionalnih načrtov zavezništva.

Ta sredstva se bodo po pojasnilih iz sporočila po seji vlade porabljala tudi za povečanje zmožnosti pretovora vojaških in civilnih sredstev v Luki Koper, kot eni od glavnih vstopnih točk v državo in širše evropsko območje. Kot investicija dvojne rabe se izvaja tudi nadgradnja železniške proge na več odsekih in posodobitev materialnih sredstev za potrebe železniškega prometa, so zapisali.

Tudi na področju zdravstva je predvidenih več investicij dvojne rabe, ki bodo okrepile zmogljivosti vojaškega in civilnega zdravstva. Načrtovana je vzpostavitev nacionalnega centra za izredne razmere kot prizidek bolnišnice dr. Petra Držaja za uporabo v primeru kriz, ki ga bo primarno uporabljala zdravstvena enota SV ob sodelovanju zdravstvenega osebja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Načrtovana je tudi posodobitev ključnih naprav, opreme in sredstev za odvzem in hranjenje krvi in krvnih produktov za potrebe SV in zavezniških sil.

V drugem stebru pa gre za sredstva za širše investicije, ki so povezane z obrambo, varnostjo in odpornostjo. Zanje naj bi zaveznice po zavezi Nata namenjale do 1,5 odstotka BDP letno. Na vladi pa pojasnjujejo, da je "upoštevaje namene zadevnih investicij in aktualne izdatke moč zaključiti, da Slovenija že danes namenja omenjeni odstotek sredstev v primerljive cilje in se torej proračunske potrebe iz tega naslova predvidoma ne bodo povečale".

Skozi drugi steber naj bi torej financirali krepitev odpornosti, civilnih zmogljivosti ter izvajanja nalog civilne obrambe, kar med drugim vključuje širše vidike zaščite kritične infrastrukture, zaščito omrežij, obrambne inovacije ter krepitev obrambne industrijske baze. Zaveza vključuje tudi trajno podporo Ukrajini, navaja sporočilo.

S sredstvi iz drugega stebra bodo tako financirali predvsem zmogljivosti dvojne rabe, ki bodo hkrati prispevale tudi k povečanju odpornosti države in družbe, kamor sodijo predvsem investicije v prometno infrastrukturo in v kibernetsko varnost, so še zapisali.

Kaj točno bo v posameznem stebru, je sicer še stvar pogajanj z Natom, je dejal Lovše. Več podrobnosti bodo po napovedih Lovšeta sicer pojasnili predvidoma v naslednjem tednu.