Po spremembi oblasti ostane precej poslancev državnega zbora in večina ministrov brez naslednjega funkcionarskega mandata. Tokrat se bo moralo od poslanskega sedeža posloviti več kot štirideset ljudi, natančno število še ni znano, saj bodo nekateri prišli vanj pozneje kot nadomestni poslanci. Preostale smo vprašali, kje se bodo zaposlili po prenehanju mandata oziroma na katerih področjih bodo iskali zaposlitev. Večina se z zadnjim vprašanjem ne bo resnično ukvarjala, saj je enoletno prejemanje nadomestila za poslansko plačo že splošno sprejet privilegij, ki jim pripada kar samodejno.
Seveda zakon o poslancih ne določa nikakršnega avtomatizma, pravico do nadomestila za plačo imajo zgolj nekdanji ministri in poslanci, ki »iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti niso izpolnili pogoje za upokojitev po splošnih predpisih«. Nadomestilu v vrednosti od dva tisoč do dva tisoč štiristo evrov se večina ni pripravljena zlahka odpovedati, zato iščejo službo bolj na papirju. Nekateri iz sedanjega sklica parlamenta že izpolnjujejo, ali pa bodo v kratkem, pogoje za upokojitev, med Mitja Lubenšek (SDS), Ivan Jelen (Desus), Majda Zupan in Ciril Testen iz NSI, Rudolf Moge in Geza Džuban (LDS) ter Feri Horvat (SD).Od ministrov iz tujine že prejema pokojnino finančni Andrej Bajuk (NSI), med drugim je bil zaposlen na visokih mestih v Medameriški razvojni banki. Pravosodni minister Lovro Šturm, prav tako iz vrst NSI, je letos dopolnil sedemdeset let. Po besedah njegove predstavnice za stike z javnostjo Mojce Hardi si bo po koncu mandata najprej privoščil dopust, nato pa se bo posvetil strokovnemu delu in deloval kot univerzitetni profesor. Glede na to se, kot kaže, profesor upravnega prava še ne namerava upokojiti. Na kateri fakulteti bo delal (bil je dolgoletni profesor na ljubljanski pravni fakulteti), pa nam ni želel razkriti. Da bo »šel v Desus«, nam je povedal poslanec SLS Josip Bajc, vendar pri tem ni mislil na Erjavčevo stranko, ampak na upokojitev. Aprila 2010 bo imel polno delovno dobo za upokojitev, do takrat pa bo najverjetneje izkoristil možnost prejemanja poslanskega nadomestila. Delovnega mesta na upravni enoti Postojna, kjer je bil pred mandatom, po sistemizaciji ni več.
Ministri na prepihu
Minister za notranje zadeve Dragutin Mate še noče izdati, kje bo nadaljeval svojo poklicno pot, ali pa še ne ve. Po besedah njegove predstavnice za odnose z javnostjo »bo še nekaj časa opravljal funkcijo, o prihodnosti pa za zdaj še ne želi govoriti.« No, funkcije najbrž ne bo več opravljal pretirano dolgo, smo pa iz zanesljivih virov izvedeli, da se na obrambno ministrstvo, kjer je bil zaposlen prej, nikakor ne namerava vrniti. Žiga Turk, minister v vladni služni za razvoj, je od leta 2004 redni profesor na fakultetah za gradbeništvo ter za arhitekturo v Ljubljani in se bo vrnil v profesuro, vendar še ve zagotovo. Zunanji Minister Dimitrij Rupe si menda prizadeva za mesto veleposlanika na Dunaju, vendar se utegne pri njegovem imenovanju zaplesti, saj je znano, da predsednik Danilo Türk o Ruplu nima najboljšega mnenja. V akademsko sfero (kot predavatelj na fakulteti za upravo) se bo najverjetneje vrnil Gregor Virant, minister za javno upravo. Kljub temu, pravi, »si bo vzel nekaj časa za razmislek o morebitnih drugih opcijah.« Kot trdi, bo nadomestilo za plačo verjetno prejemal nekaj mesecev, med pripravami na ponovno pedagoško delo in do izpolnitve habilitacijskih pogojev (objave) za izvolitev v naziv izrednega profesorja na ljubljanski univerzi, kar je pogoj za zaposlitev na tej ustanovi.
Mojca Kucler Dolinar, ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se za čuda ne namerava takoj zaposliti in tudi ne ve, kdaj se bo. Za odlično pravnico z izkušnjami z vodenjem sveta ministrov EU in ministrstva, vprašanje zaposlitve že ne bi smelo biti preveč zahtevno. Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman se rada pohvali, da je »kot ministrica imela pomembne dosežke in izpolnila cilje, ki si jih je zadala.« Nekoliko nenavadno se je prav zaradi tega že pred volitvami odločila, da ne bo kandidirala in se bo iz politike umaknila. S tem gotovo ni naredila nič dobrega za svojo NSI, ki bi ob njeni pomoči morda zlezla čez štiriodstotni parlamentarni prag. Ministrica ugotavlja, da so v politiki vsi nadomestljivi, niso pa nadomestljivi za svoje najbližje oziroma družino, ki se ji namerava najbolj posvetiti. Zdaj si bo vzela čas za razmislek o nadaljnji poklicni karieri, vendar se glede na izobrazbo in velike izkušnje na domačem in evropskem prizorišču veseli številnih izzivov.
Minister za kmetijstvo Iztok Jarc je bil pred nastopom funkcije diplomat in skoraj gotovo se bo v diplomacijo vrnil po koncu mandata; je kandidat za veleposlanika v Londonu. Minister za kulturo Vasko Simoniti se bo vrnil na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je profesor zgodovine. Janez Podobnik, minister za okolje in prostor, sicer zdravnik, za zdaj še ne ve, kje se bo zaposlil po prenehanju mandata. Odgovoril nam je, da si je pri vodenju sveta ministrov EU pridobil dragocene izkušnje. To je pripravljen biti na voljo svoji SLS kot podpredsednik, še posebno pri krepitvi krščansko ljudske dimenzije v njej. Nekdaj druga najmočnejša stranka v državi to gotovo potrebuje pri povrnitvi zaupanja volivcev, izgubljenega zaradi uveljavljanja kapitalsko tajkunskih navez sedanjega predsednika Bojana Šrota. Pri Podobniku naj bi bilo v nekaj mesecih jasno, kje bo delal v prihodnje.
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, ki je veliko stvari v zdravstvu premaknila naprej, kar zdravnikom, ki so bili na funkciji pred njo, ni uspelo, se za prihodnost ne boji. Nekdanja podjetnica pravi, da ima dovolj izkušenj iz gospodarstva in politike ter bo gotovo počela kaj ustvarjalnega. Le tega, kje bo to počela, ni pojasnila. Minister za šolstvo Milan Zver, podpredsednik SDS, je bil pred devetimi leti habilitiran za profesorja na FDV, bil je predavatelj in nosilec predmeta sociologija na ekonomsko- poslovni fakulteti v Mariboru. Ni se še dokončno odločil, ali se bo na fakulteto vrnil.
VEČ V TISKANI IZDAJI
