„Na konferenci smo si postavili skupne strateške usmeritve, s ciljem, da v središču naše dejavnosti ostane uporabnik po načelu „S teboj sem JAZ“, ne pa same institucije, svojci, različna društva in ostali deležniki, ki moramo povezano delovati, a ne pozabiti, zakaj smo tu,“ nam je povedala dr. Špela Režun, predsednica sekcije VDC SLO in tudi direktorica VDC Zasavje.
Da bodo njihovi skupni cilji in strateške usmeritve uresničljive, pa od pristojnih zahtevajo takojšnjo profesionalizacijo Skupnosti VDC SLO, saj je od socialnovarstvenih organizacij edino varstveno delovni centri nimajo, kljub več desetletnem opozarjanju. Pričakujejo tudi takojšnje upoštevanje zakonodaje. Upoštevanje Zakona o socialnem varstvu in Pravilnika o standardih in normativih. Torej zagotovitev 100 odstotnega financiranja veljavnih kadrovskih normativov. „Sedaj nam v povprečju financirajo le 80 odstotno,“ pove in doda, da pričakujejo tudi zagotovitev stalnih investicijskih sredstev za nadomeščanje kombi vozil in ostalih osnovnih sredstev v storitvi vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji, kjer nimajo priznane amortizacije.
Želijo si tudi zvišanje plač zaposlenih glede na plače osebnih asistentov. „Zdaj je urejeno tako, da pogosto naš zaposleni hkrati podpira pet uporabnikov, popoldne pa ima vsak od teh uporabnikov osebnega asistenta. Le- ta pa je bolje plačan od našega zaposlenega, ki skrbi v dopoldanskem času pogosto tudi za pet oseb- uporabnikov hkrati. Tudi voznik kombija, ki pogosto vozi tudi po osem uporabnikov z različnimi zdravstvenimi težavami in tveganji, ima plačo kar za šest plačnih razredov nižjega od osebnega asistenta.“ Seveda s tem ne misli, da so osebni asistenti v previsokem plačnem razredu. Ne, le njihovi zaposleni so v prenizkem.
Predsednica skupnosti VDC SLO Mirjana Česen in vodja sekcije direktorjev dr. Špela Režun
Nadalje so sklenili, da si želijo tudi takojšnjo sistemsko vzpostavitev presoje koristi uporabnika. Podpirajo možnost izbire uporabnika, ne pa vseh drugih namesto njega.
Želijo tudi, da so spremembe zakonodaje na področju socialnega varstva, dolgotrajne oskrbe in zdravstva usklajene. Pristojni morajo nujno prisluhniti potrebam uporabnikov, imeti morajo jasen fokus v uresničevanju potreb uporabnikov. Kar pomeni večjo vključenost in normalizacijo življenja odraslih oseb s posebnimi potrebami po njihovih zmožnostih.
Predvidoma 23. septembra letos bodo v Ljubljani organizirali vseslovenski posvet „S teboj sem JAZ“. Slovenska država, institucije, društva in družine z osebami s posebnimi potrebami še vedno vse prevečkrat delujejo(mo) po principu „S teboj sem TI“, ki osebi, ki ji nudimo podporo v življenju, ne omogoča lastnega JAZ-a.
