Lenarčič se je končno usedel z von der Leynovo, o vsebini pogovora molči

Lenarčič je po srečanju v pisni izjavi sporočil le: "Veseli me, da je novoizvoljena predsednica komisije potrdila uvrstitev moje kandidature na seznam bodočega kolegija komisark in komisarjev. Nemudoma po objavi njenega predloga se bom temeljito posvetil pripravam na predstavitev v pristojnem odboru Evropskega parlamenta."

Von der Leynova bo po navedbah predstavništva v skladu z dogovorom v torek predstavila celovito informacijo o članih prihodnje komisije in razdelitvi resorjev.

Informacij o tem, o katerem resorju oziroma resorjih sta se pogovarjala Lenarčič in von der Leynova, za zdaj ni bilo mogoče pridobiti. Slovenski kandidat tega ne komentira. Neuradno je slišati le, da je za von der Leynovo zaupnost postopka zelo pomembna in da sta dogovorjena, da se resorjev ne komentira.

Ugibanj je sicer veliko. V množici možnosti, ki krožijo neuradno, se omenjajo mednarodno sodelovanje in razvoj, humanitarna pomoč, pravosodje in tudi širitev, ki jo je že pred časom izpostavil tudi premier Marjan Šarec.

Lenarčič pa je v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju julija med zanimivimi resorji izpostavil raziskave, okolje, regionalno politiko, digitalizacijo, širitev in mednarodno sodelovanje.

Von der Leynova bo torej svojo ekipo predstavila v torek. Pričakujejo se spremembe v arhitekturi komisije. Ključni vlogi bosta poleg predsednice kot glavna podpredsednika igrala socialdemokrat Frans Timmermans in liberalka Margrethe Vestager.

Sledijo zaslišanja pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta, ki so načrtovana od 30. septembra do 8. oktobra. Evropski parlament naj bi o celotni novi komisiji glasoval na plenarnem zasedanju, ki bo od 21. do 24. oktobra. Nova komisija naj bi začela delati 1. novembra.

Lenarčič, ki je sedaj slovenski veleposlanik pri EU, je sicer po navedbah stalnega predstavništva že 23. julija na vodstvo ministrstva za zunanje zadeve naslovil nujno prošnjo za čimprejšnji začetek postopka njegovega odpoklica in za imenovanje njegove naslednice oziroma naslednika. Veleposlanike namreč odpokliče predsednik republike na predlog vlade.

Izbira Lenarčičevega naslednika je pod drobnogledom javnosti, saj bo Slovenija v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu EU.

Evropski parlament lahko sicer na glasovanju na plenarnem zasedanju zavrne le celotno ekipo, ne posameznega kandidata. A če po zaslišanjih s kom ni zadovoljen, šef komisarske ekipe raje zamenja šibki člen, kot da bi tvegal strmoglavljenje celotne ekipe.

Pred petimi leti izpita pred parlamentarnim odborom ni opravila zgolj slovenska komisarska kandidatka Alenka Bratušek, ki je nato sama odstopila od kandidature, slovenska vlada pa je predlagala novo kandidatko, Violeto Bulc.

Zamisel o zaslišanjih je zrasla iz kritik ureditve, po kateri so evropski komisarji imenovani, ne izvoljeni, in prizadevanj po čim močnejšem vplivu Evropskega parlamenta v tem procesu.

Prvič so evropski poslanci leta 1995 zaslišali ekipo Luksemburžana Jacquesa Santerja, ki je sicer izpit prestala brez žrtev, a je morala nato zaradi korupcijskega škandala prva in doslej edina družno odstopiti. Tudi komisija Italijana Romana Prodija je leta 1999 zaslišanja opravila brez zahtev po menjavah.

Prve skalpe je parlament vzel leta 2004 pri preverjanju prve ekipe Portugalca Joseja Manuela Barrosa. Italijan Rocco Buttiglione je padel zaradi spornih stališč do istospolno usmerjenih in žensk. Sledili sta še menjava šibke latvijske kandidatke za obdavčevanje Ingride Udre in menjava portfelja Madžaru Laszlu Kovacsu, ki je namesto energije dobil obdavčevanje.

Leta 2009 so bila zaslišanja druge Barrosove ekipe manj krvoločna. Padla je le kandidatka za humanitarno pomoč, Bolgarka Rumjana Želeva, ki so ji očitali navzkrižje interesov in slab nastop.