Lenarčič je v uvodnem nagovoru na zaslišanju v Evropskem parlamentu obljubil, da bo usmeril vso svojo energijo ter tri desetletja izkušenj na mednarodnem in evropskem področju v pomoč pri lajšanju trpljenja in podporo prizadetim v krizah v EU in po svetu.
Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb.
A vse te izzive vidi kot priložnost za izboljšanje, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU.
V prvem komentarju po zaslišanju je bil sicer zadovoljen, ker so bila vprašanja tehtna, nekatera tudi zelo zahtevna. A je ostal previden: "Zadeve še niso odločene. (...) Upam, da sem prepričal poslance."
Ob tem je izrazil upanje, da je resor za krizno upravljanje zdaj tudi v domači javnosti nekoliko bolj poznan in da se bo okrepilo soglasje, da je pomemben, s plemenitim poslanstvom.
O možnosti zamenjave resorja, na primer da bi na koncu dobil širitev, o čemer se v Bruslju veliko ugiba, je Lenarčič dejal, da je osredotočen na krizno upravljanje, da ga ta resor zanima in mu je všeč. Dodal je še, da osebno ne čuti nobene potrebe po menjavanju resorjev, in da misli, da je eno zaslišanje kar dovolj.
Končna ocena bo po Lenarčičevih besedah znana šele sredi meseca, do takrat bodo le govorice, za katere upa, da bodo pozitivne in točne.
Predsednik odbora za razvoj, glavnega odbora na zaslišanju, je izpostavil, da je bila izmenjava mnenj dobra. Ocenjevalni sestanek bo v četrtek popoldne, je povedal, ocena bo javna najpozneje 17. oktobra. A če bodo zapleti, bomo v četrtek slišali. "Če ne bo novic, je to dobra novica," je dejal.
Če odbor ne bo zadovoljen, bo namreč pripravil dodatna pisna vprašanja in zahteval dodatna pojasnila, kar običajno sporočijo. Po neuradnih informacijah bo ocenjevalni sestanek koordinatorjev v četrtek ob 14. uri.
Neuradno je iz nekaterih vplivnih političnih skupin slišati ocene, da je bilo zaslišanje zelo dobro.
Tudi prvi odzivi evropskih poslancev iz Slovenije so pozitivni.
Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki je kot članica odbora za okolje, pridruženega odbora na zaslišanju, tudi edina sodelovala v razpravi in Lenarčiču zastavila vprašanje, je z njegovim nastopom zadovoljna. Ocenila je, da je deloval verodostojno, in da so po njenih informacijah tudi drugi člani odbora za okolje zadovoljni.
Ugibanja, da bi lahko Lenarčič na koncu dobil drug resor, pa je Novakova komentirala z besedami, da je slovenski kandidat primeren za marsikateri resor. "Če bi dobili boljšega, nič hudega, sem pa tudi s tem zelo zadovoljna. Upam, da bo ostal na tem," je dejala.
Že med zaslišanjem se je odzvala Romana Tomc (EPP/SDS), ki je njegovo predstavitev označila za zelo dobro. Ocenila je, da je na vprašanja odgovarjal spretno in suvereno ter da mu nikoli zmanjkalo vsebinskih argumentov. Obžalovala je, da ni odgovarjal v slovenščini. Kljub temu je po njenih besedah pustil zelo dober vtis, precej boljšega kot na primer Francozinja Sylvie Goulard, ki je nastopila pred njim v isti dvorani.
Irena Joveva in Klemen Grošelj (RE/LMŠ) sta v skupni pisni izjavi po zaslišanju poudarila, da je že iz samega nastopa in odgovarjanja na vprašanja poslancev jasno razvidno, da bo Lenarčič dodeljeni resor nedvomno dobro izkoristil, saj se zaveda njegove širine in pomembnosti, obenem pa že ima oblikovan načrt delovanja. "Bil je zelo suveren, jasen in vsebinski. Več kot očitno je že zdaj dobro pripravljen na izziv, ki ga zagotovo čaka," sta ocenila.
Zadovoljen je tudi Milan Brglez (S&D/SD), saj je pokazal, da je na področju kriznega upravljanja suveren, hkrati pa kriznega upravljanja ne razume le kot odpravljanja posledic naravnih nesreč, ampak mu pridaja tudi komponento človekovih pravic, kar je na ravni EU novost. "Po tem, kar sem do sedaj videl in slišal na zaslišanjih v Evropskem parlamentu, je Janez Lenarčič eden najmočnejših členov prihodnje Evropske komisije," meni.
Prav tako je zadovoljna Tanja Fajon (S&D/SD), ki poudarja, da ima Lenarčič njeno podporo. Ocenjuje, da ga čaka zahtevno delo, saj je po vsem svetu zaradi vojn in sprememb podnebja vse več ljudi, ki potrebujejo pomoč, česar se zaveda, kar je na zaslišanju dokazal z jasnimi odgovori in vizijo o izzivih in odgovornosti. Fajonova ob tem izraža upanje, da mu bo z delom v prihodnjih letih uspelo okrepiti prepoznavnost Slovenije na področjih postkriznega upravljanja in človekove varnosti.
Pozitiven je tudi odziv Franca Bogoviča (EPP/SLS), ki meni, da je Lenarčič pokazal zadostno mero strokovnosti, ki jo je pridobil med diplomatsko kariero, ter znanja o področju za humanitarno pomoč in upravljanje s krizami. Od Lenarčiča pričakuje večji prenos dobrih praks s področja zaščite in reševanja iz Slovenije na raven EU. "Nedvomno smo Slovenci lahko zgled EU na tem področju, predvsem slovenski gasilci so ena najbolje usposobljenih organizacij s področja zaščite in reševanja v EU," je dodal.
Takoj se je odzval tudi premier Marjan Šarec, ki je ocenil, da je Lenarčič odlično opravil zaslišanje pred parlamentarnim odborom. "Če se samo spomnim, kako so bili nekateri "pametni" ... oh in sploh ... Včasih je treba pač malo počakati. Iskrene čestitke!" je tvitnil premier.