Največja naložba Leka in ena največjih tujih investicij v Sloveniji
Farmacevtska družba Lek je danes v Lendavi odprla novi visokotehnološki center za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila Biofarmacevtika.
S 400 milijoni evrov gre za največjo naložbo v zgodovini Leka in eno največjih tujih investicij v Sloveniji, je povedal glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc.
Projekt je bil izveden v manj kot treh letih, pri njem pa je sodelovalo več kot 260 podjetij, od katerih jih je približno 200 iz Slovenije. V Biofarmacevtiki je trenutno zaposlenih več kot 300 ljudi, približno polovica jih prihaja iz Pomurja, več kot tri četrtine iz širše regije, okoli 15 odstotkov pa je tujcev.
"To je ta dodana vrednost, ki smo jo pripeljali v Pomurje, ne samo najmodernejša tehnologija, ampak predvsem znanje, znanje, ki se bo gradilo in znanje, ki se bo širilo preko meja našega podjetja," je poudaril Makuc.
Pomemben del naložbe je po njegovih besedah tudi povezovanje z Univerzo v Mariboru. V Lendavi so v sodelovanju z univerzo vzpostavili center za pridobivanje praktičnih znanj novih sodelavcev, letos pa se v Mariboru vpisuje že druga generacija študentov farmacije.
Makuc je poudaril še, da bo center s svojim delovanjem neposredno prispeval k odpornosti evropskega gospodarskega in zdravstvenega prostora ter da naložba pomeni tudi prenos znanja in talentov med akademsko sfero, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Kot je dejal, lahko ob takšnem odprtem prenosu in izmenjavi znanja vsaka regija naredi preboj.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je naložbo označil za pomemben prispevek h krepitvi odpornosti in zanesljivejši preskrbi pacientov z zdravili v EU. Poudaril je, da proizvodnja učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi širi evropske zmogljivosti za proizvodnjo kritičnih učinkovin, podobna biološka zdravila pa po njegovih besedah omogočajo širši dostop do sodobnih terapij in prispevajo k dolgoročni vzdržnosti zdravstvenih sistemov.
"Današnja naložba presega okvir klasične gospodarske investicije, predstavlja vlaganje v zdravje ljudi, razvoj znanja in krepitev evropske strateške avtonomije na področju oskrbe z zdravili," je še dejal Ostrc.
Izvršni direktor Sandoza Richard Saynor je na slovesnosti ob odprtju povedal, da je odprtje Biofarmacevtike pomemben mejnik v strateškem programu Sandoza Bio 100, s katerim želijo okrepiti vodilni položaj na področju podobnih bioloških zdravil.
Dejal je, da so pred tremi leti podobna biološka zdravila predstavljala manj kot petino njihovega poslovanja, danes približno tretjino, v prihodnjem poslovnem letu pa naj bi njihov delež dosegel od 50 do 60 odstotkov. Po njegovih besedah bo Slovenija v središču te rasti, saj Sandoz vanjo še naprej vlaga v zmogljivosti, inovacije, ljudi in tehnologijo.
Saynor je dodal, da je cilj programa Bio 100 imeti do leta 2040 v portfelju več kot 100 podobnih bioloških zdravil, danes jih imajo 13. Sandoz naj bi v naslednjih petih letih izvedel okoli 110 uvedb na trg, Slovenija pa bo po njegovih besedah pomembna za uresničitev tega cilja. "Inovacije brez dostopa so nesmiselne," je dejal in dodal, da bodo iz Slovenije zdravila izvažali v približno 100 držav.
Predsednik razvoja, proizvodnje in oskrbe podobnih bioloških zdravil v Sandozu Armin Metzger pa je dejal, da Lendava pomembno dopolnjuje rastočo Sandozovo proizvodno mrežo v Evropi, ki vključuje različne tehnologije za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Po njegovih besedah tako vzpostavljajo celovit ekosistem, ki bo podprl uresničitev cilja Bio 100, prilagodljiva proizvodna mreža pa jim bo omogočala izbiro najprimernejše tehnologije glede na posamezen izdelek, učinkovitejši odziv na potrebe trga ter zanesljiv dostop bolnikov do cenovno dostopnih in kakovostnih bioloških zdravil.
Center se po navedbah Leka uvršča med najnaprednejše v Evropi, krepil pa naj bi tudi odpornost oskrbovalne verige z zdravili in prispeval k bolj trajnostnemu zdravstvenemu sistemu za bolnike po vsej Evropi.
Temeljni kamen za Biofarmacevtiko so položili konec leta 2023, center pa je bil dokončan skladno z napovedano časovnico. Investicijo je podprla tudi država, ki bo zanjo v okviru načrta razvojnih programov za obdobje 2025-2028 namenila do 41,9 milijona evrov subvencije.