Laibach: Od državnih sovražnikov do državnih ljubimcev

Prek množičnega financiranja Indiegogo so zbrali 47.000 evrov, nekaj denarja pa so, kot smo lahko slišali ministrico za kulturo, dobili tudi iz proračuna države. Ko so v mandatu Vaska Simonitija odpotovali na turnejo po ZDA, jim ga strokovna komisija ni naklonila niti približno toliko, kot jim ga je bila menda že obljubila. Bili so jezni, izjavljali, da bodo šli v tožbo, in se hvalili, kako obiskana (zakaj potem potrebujejo državni denar?) je bila njihova turneja.

Ker so se odločili za množično zbiranje denarja, so pojasnjevali, da je na globalnem glasbenem trgu v minulih letih prišlo do velikih sprememb, zaradi katerih je neodvisna scena skoraj propadla. Ob do 70-odstotnem upadu prodaje albumov oziroma posameznih skladb so manj izbirčni pri izbiri živih nastopov, prav tako so primorani pristajati na nižja plačila.

Zaradi nasičenega trga glasbeniki drug drugemu zbijajo cene. Za neodvisne skupine je uresničitev večtedenske transatlantske turneje velik organizacijski zalogaj, ki ga težko financirajo zgolj s podporo založb in drugih partnerjev. Skupine iz Evrope morajo za to, da nastopajo v Severni Ameriki, pridobiti drage delovne vize za vse člane zasedbe, hkrati pa najeti lokalno ekipo, ki bo pomagala pri izpeljavi vse logistike, vezane na turnejo. Stroške morajo zasedbe kriti vnaprej, ne da bi vedele, kako se bo turneja izšla. V Severni Koreji so Laibach nastopili na povabilo komiteja za kulturo.