Lahko politika prepreči, da bi se politika v prihodnje spet vmešavala v RTVS in STA?

Prav tako bosta prioriteti prizadevanje za poštene in transparentne prakse oglaševanja iz javnih sredstev in sredstev podjetij v državni lasti ter celovit in trajnostni model financiranja medijskih vsebin v javnem interesu, je pojasnila v pisnem odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Hoivika iz SDS, ki ga je zanimalo, kakšne popravke zakona o RTVS si lahko še obetamo v tem mandatu.

Po ministričinih besedah bodo glavni cilji nove medijske zakonodaje ureditev takšnega statusa RTVS in drugih javnih medijev, ki bo "onemogočil nenehna politična vmešavanja in sovražno prevzemanje neodvisnih javnih medijev". S prenovo zakonodaje želijo ohraniti in razvijati neodvisne slovenske medije v službi javnosti, ustvariti stabilne, varne delovne razmere za novinarje in druge medijske profesionalce in izboljšati njihov socialni položaj.

Poleg tega bodo povečali preglednost in pluralnost medijskega okolja ter izboljšali sistem medijske regulacije in samoregulacije za pravičen, pregleden in učinkovit medijski prostor, je napovedala.

V zaščito neodvisnosti RTVS je bila usmerjena že novela zakona o RTVS, ki je bila potrjena na novembrskem referendumu. Z dnem njene uveljavitve 28. decembra je prenehal mandat članom programskega in nadzornega sveta zavoda ter generalnemu direktorju in direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda. Ta mora biti ustanovljen najpozneje do 26. februarja. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada.