Kulturniki ne bi varčevali, želijo sredstva do dveh odstotkov BDP

Zahteve naslavljamo tako na ministrico kot na celotno vlado, predvsem na finančnega ministra Dušana Mramorja in predsednika vlade Mira Cerarja, predvsem pa želimo, da sredstva za kulturo do leta 2019 dosežejo dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kot razvitim državam priporoča Unesco, je poudaril predsednik DSP Ivo Svetina.

"Če je vlada Natu dala zavezo, da bo sredstva za obrambo povečala na dva odstotka BDP, mislim, da je nujno, da se enako povečajo tudi sredstva za kulturo, kajti edino kultura je lahko naša obramba, saj določa našo samobitnost, suverenost in identiteto," je prepričan Svetina.

"Z zahtevami skušamo opozoriti vlado v celoti, da mora biti kultura stvar celotne vlade in njena prioriteta," je še poudaril Svetina. Po njegovem mnenju so zahteve morda res nekoliko radikalne, vendar so edina možna pot.

"Če ministrica ugotovi, da v vladi nima podpore za postopno uveljavljanje teh zahtev ... naj odstopi. S tem bo potrdila, da ji je mar za kulturo in da ne opravlja zgolj poslovodskih poslov na Maistrovi," je dodal predsednik DSP.

Na predstavitvi so sodelovali še nekateri nekdanji predsedniki DSP, med drugim pa je Vlado Žabot potencial kulture predstavil s primerom Ljubljane, ki živi s kulturo, kar pozitivno vpliva tudi na druge sektorje.

Slavko Pregl je dodal, da bi lahko pod črto zahtev zapisali: Dost mamo!, ob čemer je Veno Taufer poudaril, da je to rekel že v 80. letih minulega stoletja, v letu 2015 pa se mu zdi groteskno, da mora to ponavljati.

"Samo kultura nas uči prave človeške odprtosti in razumevanja. Zato zahtevamo, da se s kulturo dela tako, kot si zasluži, in tako, kot daje; daje pa veliko," je dejal Taufer in ob tem spomnil, da je Cerarja ob podpori Mlakarjevi opozoril, da smo se z vstajništvom "navadili, kako se tem rečem streže" in bodo ljudi, če bo treba, ponovno pozvali na ulice.

Za nekoliko bolj temačne in pesimistične tone je poskrbel Milan Jesih, ki je današnje dogajanje primerjal s tajfunom: "Dogaja se metamorfoza kulturne paradigme v Evropi ... To je tajfun, ki prihaja drugače, počasi. Nihče ne opozarja pred njim, nihče ga ne sluti. To ni vojna, ki jo nekateri čutijo v končičih. Ko se sprememba dogodi, pa se vidi iz katere smeri ta močan veter prihaja."

Zahteve med drugim vključujejo temeljite spremembe zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, zlasti z vidika skrbi za samozaposlene. V DSP želijo, da bi se njihov status čim bolj približal statusu zaposlenih v javnih zavodih, ob tem pa poudarjajo, da je iz sedanjega poimenovanja razumeti, da so samozaposleni delodajalci in ne delojemalci. Zato predlagajo spremembo naziva - za ustvarjalce naj se uporabi svobodni umetniki, za ostale pa delavci na področju kulture.

V društvu želijo še, da bi se sredstva za subvencioniranje knjig izenačila z višino pobranega davka na knjigo, ukiniti je treba davek na avtorske honorarje za umetniška dela, uresničiti izvajanje evropske direktive o plačevanju avtorskih pravic iz naslova fotokopiranja, urediti plačevanje davka od prodaje praznih nosilcev digitalnih vsebin, ohraniti skupen slovenski kulturni prostor, Nacionalni program za kulturo 2014-2017 pa mora biti obravnavan v Državnem zboru.