V primeru Kučana in Türka so pomembna in pomenljiva njuna skupna razmišljanja o tem, kakšne bi morale biti pristojnosti predsednika republike v prihodnje. Kučan je tako prav na stoti Glasovi preji, ki je bila lani, omenil, Türk pa je nato seveda pritrdil, da bi moral imeti predsednik republike poleg sedanje moralne moči in moralne integritete še dve formalni pristojnosti. Te bi seveda prišle še kako prav ravno ob napovedanih predčasnih volitvah, saj bi bilo toliko lažje imenovati mandatarja po meri in okusu Türka in Kučana.
Po njunem prepričanju bi moral imeti predsednik republike tako ustavno kot zakonodajno iniciativo. »In moral bi imeti aktivno legitimacijo kot stranka pred ustavnim sodiščem,« je prepričan Kučan: »To se mi zdi z vidika razmer zelo pomembno. Itak je predsednik po definiciji odgovorna oseba, vsaj sedanji predsednik, in gotovo teh pristojnosti ne bi po nemarnem zlorabljal.«
Prav ob slednjem bi se marsikdo lahko zamislil, še zlasti, če si prikličemo v spomin vsa dosedanja ravnanja dr. Danila Türka. Med njimi izstopa njegov poskus zlorabe v času razprav o arbitražnem sporazumu s Hrvaško. Takrat je izrazito nasprotoval, da bi predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič, s katerim sta bila prav dobra znanca v času njunega skupnega bivanja v New Yorku, postal arbiter, pri čemer se je izgovoril na njegovo starost.
Medtem se je v javnosti kot kakšen ptič feniks nenadoma pojavila dr. Vasilka Sancin, asistentka s Pravne fakultete v Ljubljani ter postala celo glavna poznavalka arbitražnega sporazuma. To, da je le asistentka, ki že nekaj let nikakor ne zmore izpolniti pogojev za pridobitev statusa redne profesorice, smo lahko izvedeli šele kasneje, ko so se razširile vesti o njenem zelo dobrem osebnem in intimnem poznanstvu z dr. Danilom Türkom, njenim nekdanjim mentorjem na fakulteti.