Glede na zahtevnost in odgovornost njegove funkcije bi namreč povsem upravičeno pričakovali, da bo Šoltes v dopoldanskem času opravljal v ta namen plačane naloge v svoji pisarni, razen če se je morda odločil, da si za klepet z upokojencem Milanom Kučanom vzame plačan dopust kar sredi delovnega tedna.
Milana Kučana v družbi z Igorjem Šoltesom ter starejšim gospodom sem v kavarni Zvezda opazila potem, ko sem se z namenom pisanja članka o lastništvu kavarne ter o znanih političnih osebnosti, ki jo obiskujejo - med njimi izstopata prav Milan Kučan in Zoran Janković - končala v kavarni pogovor z direktorico kavarne Urško Šefman Sojer. Kot je znano, je Urška Sojer Šefman hči Petra Šefmana, nekdanjega šefa varnosti v Kučanovem kabinetu, obenem pa je tudi znan kot Kučanov dober prijatelj, s katerim se srečujeta prav v kavarni Zvezda. Prav zato je razumljivo, da je Urška Šefman Sojer, ki me je po zaključku pogovora pospremila do vrat kavarne, pozdravila zbrano in znano trojico, Milan Kučan pa ji je ob tem, verjetno po stari navadi, pomahal z roko.
Zbrane družbe nisem hotela zmotiti s postavljanjem kakšnih morda preveč vsiljivih novinarskih vprašanj, seveda pa se mi ni zdelo prav nič narobe, če bi naš fotograf naredil posnetek dvojice, torej Milana Kučana in Igorja Šoltesa. Gre vendar za znani osebnosti iz javnega življenja, navsezadnje sem prišla v kavarno tudi z namenom, da zabeležim prisotnost najbolj znanih obiskovalcev-politikov, ki redno zahajajo vanjo ter v njej obenem sprejemajo za vse nas pomembne, odločilne in dostikrat preveč usodne politične kupčije.
Tako sva se s fotografom Primožem Lavretom, ki je že prej zapustil kavarno, saj je opravil delo (fotografiranje Urške Šefman Sojer in interiera kavarne) znova vrnila, zbrani družbi, predvsem Milanu Kučanu, pa sem potem, ko sem se predstavila z imenom in priimkom ter navedla ime našega tednika Reporter, povedala, da želimo narediti fotografijo. Milanu Kučanu moj predlog še zdaleč ni bil všeč, zato mi je dal jasno vedeti, da sem nevljudno (morda nesramno) zmotila njegovo dopoldansko kavarniško idilo. Ko sem mu povedala, da je znana osebnost, je ob tem navrgel, da sem tudi sama še bolj znana po razkrivanju ozadij, medtem ko je "sam spredaj." Ker je medtem naš fotograf že posnel fotografijo, je Kučan pripomnil, »če se zavedam, da me lahko zaradi tega (nedovoljenega fotografiranja, op.p.) tudi toži.«. Ker se seveda z njim nisem strinjala, kot javna osebnost je bil namreč neštetokrat nepričakovano fotografiran na javnih mestih - je ob tem še dodal, da ga lahko fotograf fotografira le zunaj kavarne.
Njegovo ravnanje je bilo, milo rečeno, precej nenavadno. Če bi se v resnici želel izogniti fotografskemu aparatu, potem bi si seveda moral za druženje s političnimi somišljeniki in prijatelji izbrati kakšno drugo lokacijo, zagotovo pa ne najbolj znano ljubljansko kavarno, ki je ne glede na uro, dan in letni čas, ves čas polna obiskovalcev; še najbolj mirno je morda po osmi uri zjutraj, kar sem se lahko prepričala dan pred dogovorjenim sestankom z Urško Šefman Sojer. Prav zato se mi poraja sum, da si upokojenec Milan Kučan še kako želi pozornosti medijev, še zlasti potem, ko mu je spodletel njegovo poskus, da Zoran Janković postane mandatar in zaradi česar je njegov glas nenadoma povsem potihnil. Mnogi so se ob tem že upravičeno spraševali, kako to, da se Milan Kučan v zadnjem času ne pojavlja v javnosti, saj je bil pred glasovanjem Zorana Jankovića vendarle skoraj glavna medijska zvezda nacionalne televizije.
Sicer pa bi se lahko Kučan srečanju s fotografom tudi povsem izognil, saj je bil morda vendarle pravočasno obveščen, da se bom kot novinarka Reporterja mudila v kavarni v istem času; z direktorico Urško Šefman Sojer, torej hčerko njegovega dobrega prijatelja Petra Šefmana, sva se namreč dogovorili za sestanek dan poprej. Povsem sicer dopuščam možnost, da informacije o mojem obisku vendarle niso zaokrožile, a se mi to zdi vendarle malo verjetno.
Navsezadnje sem že ob prihodu v kavarno ob devetih zjutraj, torej dobro uro in pol preden sem v kavarni opazila Milana Kučana in Igorja Šoltesa, videla Jožeta Kunića, znanega diplomata in še enega iz kroga najožjih sodelavcev Milana Kučana. In konec koncev, ali ni nenavadno in nerazumljivo, če upokojenec Milan Kučan, ki v zadnjem času skače skoraj od vsepovsod, še najbolj iz televizijskih škatel, užaljeno pričakuje, da ga bomo pustili pri miru in da ne bomo posegali v njegovo zasebnost, ko pa ob kofetkanju s svojimi političnimi prijatelji na najbolj znanih lokacijah brez kančka sramu načrtuje kreiranje Slovenije povsem po svojih lastnih željah?