Kriva sta: Bavčarju sedem let zapora, Šrotu pet let in 10 mesecev

Predsednica senata ljubljanskega okrožnega sodišča Vladislava Lunder je v zadevi Istrabenz nekdanjemu predsedniku uprave Pivovarne Laško Bošku Šrotu izrekla pet let in 10 mesecev zaporne kazni, nekdanjemu prvemu možu Istrabenza Igorju Bavčarju pa sedem let zaporne kazni. Obema je naložila tudi plačilo stranske denarne kazni v višini 35.000 evrov.

Sodišče je Šrota spoznalo krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti, Bavčarja pa kaznivega dejanja napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja.

Nekdanjega Istrabenzovega svetovalca Kristjana Sušinskega je spoznalo za krivega pranja denarja in mu prisodilo tri leta in šest mesecev zaporne kazni, vendar pa ga je hkrati spoznalo za nedolžnega očitanega kaznivega dejanja napeljevanja k storitvi kaznivega dejanja, zato mu je v tem delu izreklo oprostilno sodbo.

Po mnenju senata namreč ni dokazov, da bi Kristjan Sušinski napeljeval Šrota k zlorabi položaja, prav tako pa naj Šrot njemu ne bi hotel namenoma omogočiti koristi, zato senat v tem delu ni sledil predlogu tožilstva.

Za krivega pranja denarja in zlorabe položaja pa je sodišče obsodilo njegovega brata, nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, in mu prisodilo tri leta in devet mesecev zaporne kazni.

Tako je po štirih mesecih sojenja znana sodba prvostopenjskega sodišča zaradi sporne preprodaje delnic Istrabenza. Sodba še ni pravnomočna, obsojeni pa so že napovedali pritožbe.

Sodni senat je vsakemu od obsojenih prisodil plačilo 35.000 evrov stranske denarne kazni. Bavčarju je naložil, da vrne nekaj več kot 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenih sredstev, Kristjan Sušinski pa mora po odločitvi senata vrniti 3,5 milijona evrov. Zaradi tega je prvostopenjsko sodišče do pravnomočnosti sodbe podaljšalo zavarovanje njunega premoženja.

Do kaznivih dejanj je prišlo leta 2007 ob preprodaji 7,3-odstotnega deleža Istrabenza, ki ga je Pivovarna Laško prodala najprej hčerinski družbi Plinfin (za 23 milijonov evrov), nato je pivovarna prodala Plinfin za vsega 7500 evrov Sportini, ta pa 1. oktobra 2007 za 24,9 milijona Microtrustu v lasti Nastje Sušinskega.

Istega dne je Microtrust prodal Istrabenzov paket Pom-Investu za 49,2 milijona in s tem zaslužil 24,3 milijona evrov, del dobička pa naj bi namenili tudi za provizijo Sportini. Pivovarna pa je bila po mnenju tožilstva z omenjenim poslom oškodovana za 25,4 milijona evrov, kolikor je od obtoženih s premoženjsko pravnim zahtevkom terjala tudi uprava Pivovarne Laško.

Vendar pa je senat družbo v zvezi s tem zahtevkom napotil k pravdi. Kot je pojasnila predsednica senata Vladislava Lunder, senat ni imel dovolj dokazov, da bi odločal o tej zahtevi.

"Zadeva je prekompleksna, dokazni postopek pa preobsežen, da bi podrobno razlagala, zakaj se je senat odločil, kot se je," je dejala ob začetku obrazložitve sodbe. Po njenem mnenju pa sklenjenega kroga prodaje delnic od Pivovarne Laško do Microtrusta ni mogoče razumeti drugače kot resnega poslovnega namena za pridobitev premoženjske koristi.

Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaj delnic Istrabenza. Prav tako po njihovem mnenju ni deloval v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kot bi sicer moral storiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen na nezakonit način.

"Kazen, izrečena Bošku Šrotu, je primerna za tako dejanje in je nižja od predloga tožilca," je poudarila predsednica senata. Okrožni državni tožilec Jože Kozina je namreč za Šrota predlagal osem let, izrečena pa mu je bila kazen petih let in desetih mesecev zapora.

Kot je pojasnila Lundrova, so tovrstna kazniva dejanja praviloma storjena z namenom okoriščanja, vendar pa te okoliščine pri Šrotu niso bile ugotovljene. Bavčar pa se je, kot je dejala, zavedal, da je prejel "že opran" denar.

Dodala je še, da se prisojene stranske denarne kazni razmeroma nizke, vendar pa so dosojene glede na zakonodajo, ki je veljala v času storitve kaznivih dejanj.