Kristjani z adventom začenjajo priprave na božič

Ime adventni čas izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod. Adventni čas ni omejen na točno število dni, se pa vedno zaključi v tednu po četrti adventni nedelji, in sicer dan pred božičem.

Najbolj značilen za ta čas je adventni venec, ki v pričakovanju božiča krasi mizo v številnih domovih. Običajno ima štiri sveče, ki so simbol upanja v temi, hkrati simbolizirajo upanje, mir, veselje in ljubezen. Vsako nedeljo verniki prižgejo eno svečo, zadnjo v nedeljo pred samim božičem.

Posebnih meril pri izdelavi adventnega venca ni, vsak pa ponavadi razkriva ročne spretnosti, ustvarjalnost in umetniško žilico izdelovalca. Običajno so adventni venci narejeni iz med seboj prepletenega zelenja, na katerega so nato pritrjene sveče. Čeprav Cerkev priporoča, da na njih ni dodatnega okrasja, na njih vendarle pogosto najdemo storže, suho sadje ali drugo okrasje.

Nekateri pa se odločijo za bolj drzne, moderne oblike vencev. Pri teh je lahko venček izdelan iz papirja, okrašen s perlicami, kroglicami, čipkami. Nekateri venec spečejo iz kvašenega testa, takšnega pa navadno tudi okrasijo s sladkimi izdelki. Tudi štiri sveče, ki so bistvo adventnega venca, so lahko različnih velikosti, oblik in barv. Cerkev za sveče sicer priporoča vijolično ali belo barvo.

V zadnjih letih se je izdelovanje adventnih vencev nasploh zelo razširilo in presega zgolj verske motive. Po nekaterih krajih, v številnih domovih za starejše, mladinskih in kulturnih centrih ter župnijskih domovih, organizirajo posebne učne delavnice in tečaje, na katerih izdelujejo adventne vence. Slednji so, pa naj ga kupimo pripravljenega ali naredimo sami, postali tudi tržna niša, ki sledi vse bolj pompoznemu decembrskemu dogajanju. Trgovski centri, tržnice, cvetličarne in ulični prodajalci adventne vence ponujajo že sredi novembra, še prej pa tudi materiale za tiste, ki želijo venček izdelati sami.

Adventni venec se je sicer kot okras in liturgični simbol adventnega časa v Sloveniji uveljavil v 80. letih 20. stoletja, prišel pa je od germanskih narodov. Po izročilu je prvi venec v prvi polovici 19. stoletja naredil evangeličanski duhovnik v Nemčiji, in sicer za otroke v sirotišnici. Z njim je hotel med otroke prinesti upanje in veselje.

Čas adventa in božiča se pozna tudi v kulinariki. Ko iz domačih kuhinj in tudi po ulicah zadiši po cimetu, orehih, kuhanem vinu in drugih dobrotah, sta advent in božični čas blizu. Tradicionalno so v kuhinji suho sadje, rožiči, rozine, čokolada, kar so tudi najpogostejše sestavine pekovskih izdelkov in sladic v adventu in na božič. Pogosto zadiši po potici, piškotih in medenjakih. Vse to in še več ponujajo tudi tradicionalni adventni oziroma predbožični sejmi, ki tako pri nas kot v tujini privabijo številne ljudi.

Škofje ob začetku adventa poudarili pomen duhovne priprave na božič

Bolj kot zunanja priprava pa je za mnoge vernike v adventu pomembna duhovna priprava na božič. Ta se kaže v osebni molitvi in duhovni poglobitvi, kar lahko vključuje spoved, razne odpovedi in dobra dela. Pri bogoslužjih tudi v namen večje duhovne poglobitve na božič v adventnem času berejo berila, ki napovedujejo prihod Jezusa, pa tudi poročila o delovanju Janeza Krstnika, ki mu je pripravljal pot.

K bolj poglobljeni in duhovni pripravi na božič so letos pozvali tudi škofje, ki so v zvezi s tem na plenarnem zasedanju Slovenske škofovske konference sprejeli posebno spodbudo. V njej so vse katoličane povabili, naj dajo v adventnem času prednost duhovnim in družinskim vrednotam.

"V družbi, ki se pretirano osredotoča na porabništvo in nakupovanje, je pomembno, da se kristjani spomnimo naših krščanskih tradicij in obudimo molitev ob adventnem vencu, postavimo jaslice, si vzamemo več časa za družinske odnose ter odpremo srce ubogim in bolnim. Zato naj bo letošnji advent čas pričakovanja, pokore, odpuščanja, molitve, luči in upanja," so zapisali.

Advent in božič obhajajo tudi evangeličani in pravoslavci

Advent in božič obhajajo tudi evangeličani in pravoslavci. Kot je za STA povedal evangeličanski škof Geza Filo, se adventni čas pri njih začne enako kot v Katoliški cerkvi, ima pa predvsem dvojni pomen: "Je čas priprave na slovesno praznovanje Jezusovega rojstva, 25. decembra, hkrati pa je to čas, ki nas usmerja k pričakovanju drugega Kristusovega prihoda ob koncu časov." Tudi pri njih kot zunanje znamenje adventa naredijo adventni venec, ki s štirimi svečami predstavlja štiri mejnike - stvarjenje, učlovečenje, odrešenje in tuzemsko minljivost. Liturgična barva v adventu je tako kot pri katolikih vijolična.

V Srbski pravoslavni cerkvi pa se po besedah duhovnika Aleksandra Obradovića adventni čas začne s postom, vedno 40 dni pred pravoslavnim božičem, ki ga sicer obeležujejo 7. januarja. Namenjen je notranji pripravi na sam božič.

Misijonsko središče Slovenije je tudi letos na predvečer prve adventne nedelje začelo otroško misijonsko adventno akcijo Otroci za otroke, v kateri lahko starši in otroci darujejo denarno pomoč za pomoči potrebne otroke v svetu. V lanski adventni akciji so slovenski otroci in starši na ta način zbrali nekaj več kot 76.000 evrov, s katerimi so pomagali vrstnikom na misijonih v Kamerunu, Ekvatorialni Gvineji in Srednjeafriški republiki.