Ljubljanski kriminalisti naj bi Dolenca in njegovega pravnega zastopnika kazensko ovadili zaradi overitve lažne vsebine.
Zahtevek za odškodnino, ki znaša danes po informacijah Dnevnika več kot šest milijonov evrov, izvira iz tožbe iz naslova zdravniške malomarnosti, ki jo je proti Dolencu vložil izraelski državljan Elijahu Mesika. Temu so pri starosti 33 let odkrili možganski tumor, maja 1992 pa so ga operirali v ljubljanskem kliničnem centru, toda dan po operaciji so se začeli zapleti. Ko je o primeru leta 2006 odločalo sodišče v Tel Avivu in Dolenca spoznalo za krivega, je bil Mesika trajni invalid.
Informacijo, da izraelski bolnik od njega zahteva odškodnino, je za Dnevnik v sredo potrdil tudi Dolenc. Pravi, da ga Izraelec terja po krivici in da ne ve, zakaj tožijo njega in ne klinični center.
Čeprav je Dolenc oporekal pristojnosti izraelskega sodišča, da presoja v civilni tožbi proti slovenskemu državljanu, so izraelski odvetniki po poročanju Dnevnika v začetku leta začeli postopek zamrznitve in na podlagi tega tudi rubeža njegovega premoženja. V zavarovanje 6,26 milijona evrov visokega zahtevka so hoteli vpisati predznamovano hipoteko, med drugim na dveh Dolenčevih stanovanjih v Ljubljani. Toda Dolenc je le nekaj dni pred tem na vsako od njiju vknjižil zemljiški dolg v skupni višini kar štiri milijone evrov.
S tem si je s pravnim zastopnikom, po navedbah Dnevnika najverjetneje ljubljanskim odvetnikom Mitjo Vidmarjem, prislužil kazensko ovadbo. Kot so pred dnevi sporočili z ljubljanske policijske uprave, sta "spravila v zmoto pristojne organe, najprej notarja, da je ta sestavil notarski zapis z dovoljenjem za ustanovitev zemljiškega dolga, nato pa še pristojni organ sodišča, ki je na podlagi predloženega dovoljenja v zemljiški knjigi na osumljenčevem premoženju vpisal zemljiški dolg".
Dolencu in njegovemu pravnemu zastopniku naj bi s tem grozilo do tri leta zaporne kazni, še piše Dnevnik.
"Tega je že 21 let"
V UKC Ljubljana tožbe zoper nevrokirurga Vinka Dolenca ne poznajo, saj UKC ni bil stranka v postopku. Kot so zapisali, je Dolenc kot svetovno priznani nevrokirurg operiral tudi veliko tujcev - samoplačnikov. Poudarili pa so, da ima UKC Ljubljana tako za zavarovance kot za samoplačnike sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti.
Ljubljanski kriminalisti so namreč ovadili priznanega slovenskega nevrokirurga Vinka Dolenca in njegovega pravnega zastopnika, in sicer zaradi overitve lažne vsebine. Dolenc naj bi z vpisom zemljiškega dolga zavaroval svoje premoženje, potem ko mu je sodišče v Tel Avivu leta 2006 zaradi tožbe bolnika prisodilo plačilo 2,3 milijona evrov odškodnine.
Zahtevek za odškodnino, ki po informacijah Dnevnika danes znaša več kot šest milijonov evrov, izvira iz tožbe iz naslova zdravniške malomarnosti, ki jo je proti Dolencu vložil izraelski državljan Elijahu Mesika. Temu so pri starosti 33 let odkrili možganski tumor, maja 1992 pa so ga operirali v ljubljanskem kliničnem centru, toda dan po operaciji so se začeli zapleti. Ko je o primeru leta 2006 odločalo sodišče v Tel Avivu in Dolenca spoznalo za krivega, je bil Mesika trajni invalid.
Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so popoldne sporočili, da odškodninske tožbe zoper Dolenca ne poznajo, saj UKC ni bil stranka v postopku. So pa v sredo prejeli pismo njegovega odvetnika. Celotno dokumentacijo bodo preučili, šele nato pa bodo zadevo tudi komentirali. Je pa bil Mesika sodeč po evidenci v matični knjigi na kliničnem oddelku za nevrokirurgijo hospitaliziran od 19. maja do 24. avgusta 1992.
Vinko Dolenc je po njihovih navedbah svetovno priznani nevrorkirurg, zato je operiral tudi veliko tujcev - samoplačnikov. Še vedno je zaposlen v UKC, in sicer s skrajšanim delovnim časom. Dogovor, sklenjen lani na podlagi zakona za uravnoteženje javnih financ, pa mu poteče 31. julija letos.
Kot so še zapisali, ima UKC Ljubljana z zavarovalnico sklenjeno zavarovanje splošne civilne odgovornosti iz naslova opravljanja svoje dejavnosti, kamor sodi tudi opravljanje zdravniške službe. To velja tako za bolnike, ki so zavarovanci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kot tudi za samoplačnike.
Pojasnjujejo še, da je dogodek oddaljen že 21 let, zato je računovodska dokumentacija, iz katere bi bil razviden račun storitve, že izločena iz arhiva in dana v uničenje. Zakon namreč predpisuje hrambo dokumentov 10 let, zato podatke iščejo v zdravstveni dokumentaciji, ki pa je tudi arhivirana in delno na mikrofilmih.