Gradec Svet24.si

Komunisti prehiteli Kurzevo Ljudsko stranko

ales cantarutti bobo Svet24.si

KPK: Cantarutti privilegiral določenega ponudnika

Mojca Prelesnik pojasnjuje, da je molk nezakonit Svet24.si

Mojca Prelesnik: »Takim poskusom posega v ...

hisa bazen snezic novigrad pl1 Reporter.si

Nepremičninski imperij Janševega svetovalca Roka...

darko njavro Necenzurirano

Radarski posli Janševega specialca v domačem ...

Princ Filip Odkrito.si

To je pravi razlog, zakaj njegova oporoka ostaja ...

ronaldo re Ekipa24.si

Spet ima NOV AVTO! Za Ronaldom se OBRAČAJO VSI, ...

Slovenija

Kriminalista na Reporterju

Deli na:

Uredništvo revije Reporter sta danes opoldne obiskala kriminalista PU Ljubljana in naši novinarki Biserki Karneža Cerjak vročila vabilo, da naj se  naslednji ponedeljek zglasi v sektorju kriminalistične policije, oddelku za gospodarsko kriminaliteto v Ljubljani, na zaslišanju v vlogi osumljenke. Kot še piše v vabilu, naj bi novinarka obrazložila vse okoliščine glede napisanega članka v tedniku Reporter z naslovom »Fevdi celjskega župana«, ki je bil objavljen 26. 5. 2008, s seboj pa mora prinesti vse dokazno gradivo oziroma listine (ali kak drug dokazni material), na podlagi bi morebiti lahko dokazala verodostojnost in resničnost vseh napisanih dejstev v omenjenem članku.

Uredništvo revije Reporter sta danes opoldne obiskala kriminalista PU Ljubljana in naši novinarki Biserki Karneža Cerjak vročila vabilo, da naj se  naslednji ponedeljek zglasi v sektorju kriminalistične policije, oddelku za gospodarsko kriminaliteto v Ljubljani, na zaslišanju v vlogi osumljenke. Kot še piše v vabilu, naj bi novinarka obrazložila vse okoliščine glede napisanega članka v tedniku Reporter z naslovom »Fevdi celjskega župana«, ki je bil objavljen 26. 5. 2008, s seboj pa mora prinesti vse dokazno gradivo oziroma listine (ali kak drug dokazni material), na podlagi bi morebiti lahko dokazala verodostojnost in resničnost vseh napisanih dejstev v omenjenem članku.

Policija je pri vabljenju novinarke na zaslišanje kršila zakon o kazenskem postopku, saj v vabilu ni navedeno niti katerega kaznivega dejanja je osumljena. Poleg tega se policija v vabilu na zaslišanje sklicuje na 148. člen zakona o kazenskem postopku, čeprav ta izrecno določa, da se po njem oseb ne sme zasliševati kot obdolžencev.  V vabilu je policija še zapisala, da je zagovornik »lahko navzoč pri zaslišanju«, s čimer je kršila tudi 148/a člen ZKP, ki določa, da se sme zaslišanje osumljenca opraviti  samo v navzočnosti zagovornika.

Nenavadno se nam zdi tudi, da mora novinarka Reporterja kot osumljenka odgovarjati na vprašanja kriminalistov iz oddelka za gospodarsko kriminaliteto, ker je pisala članek o sumih gospodarskega kriminala v Celju. Še zlasti, ker je preiskovala, ali je v gospodarske nepravilnosti in nezakonitosti vpleten celjski župan Bojan Šrot, ki je predsednik ene od parlamentarnih strank, SLS. Še več, kriminalista sta novinarki Reporterja zaupala, da je kazenski pregon sprožil prav omenjeni gospod Bojan Šrot, kar razumemo kot neposreden pritisk nekega politika na svobodo medijev in uredniško avtonomijo. Sprašujemo se, zakaj kriminalisti gospodarskega oddelka niso novinarke Biserke Karneža Cerjak povabili kot priče, da bi raziskali vpletenost predsednika SLS v gospodarske nečednosti v Celju, ampak so se raje odločili, da bodo na politikovo pobudo preganjali novinarko. Od organov pregona zato pričakujemo, da bodo spoštovali ustavno zajamčeno svobodo javnega izražanja in da bodo preganjali predvsem kriminalna dejanja, med njimi tudi gospodarski kriminal, zlasti če so vpletene vplivne osebe iz politike in gospodarstva.

Uredništvo Reporterja protestira zoper zgoraj opisane policijske ukrepe, ki jih razume kot protipraven poskus discipliniranja novinarjev.

 

Izjava Združenja novinarjev in publicistov

Kriminalista ljubljanske policijske uprave sta obiskala uredništvo revije Reporter in novinarki Biserki Karneža Cerjak predala vabilo, da mora kot osumljenec »storitve kaznivega dejanja« naslednji teden priti na zaslišanje na kriminalistično policijo. Če novinarka na zaslišanje ne bo prišla, jo bodo, kot so jo opozorili, privedli prisilno. Policija pričakuje, da bo novinarka policiji na zaslišanju predstavila vse gradivo in morebitne listine, po katerih je napisala članek »Fevdi celjskega župana«, da bi policiji dokazala verodostojnost in resničnost navedb v članku.

Zdi se, da bo policija novinarko zaslišala zaradi suma, da je storila kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime uradne osebe v zvezi z opravljanjem službe v tem organu. V drugih primerih bi postopek namreč potekal z zasebno tožbo. Gre za poseben privilegij, ki so si ga zase  uzakonili politiki, znan je pa še iz prejšnjega sistema.

Združenje opozarja, da ima novinarka v postopku obvezo varovati vire informacij in da velja načelo, da novinarji listine in podatke praviloma zbirajo za javnost in nikakor ne za policijo. Videz, da novinarji zbirajo in dostavljajo informacije in dokumente policiji ali obveščevalnim službam, je zaradi zgodovinskih izkušenj nesprejemljiv tudi za skupnost, česar zakonodajalec ni upošteval.

Združenje bo postopek, za katerega ocenjujemo, da si zasluži tudi pozornost javnosti, pozorno spremljalo.

Iz policijskega vabila, ki ga je prejela novinarka,  ni razvidno, storitve katerega kaznivega dejanja jo policija sumi, s čem natančno v članku, bi naj to zagrešila in kdo je proti njej sprožil postopek. V združenju pa po pravni ureditvi in dostopnih informacijah sklepamo, da policija vodi postopek zaradi kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime uradne osebe v zvezi z opravljanjem službe v tem organu. V drugih primerih bi dokazovanje namreč potekalo z zasebno tožbo. Morda je zanimivo, da je kazenski zakonik do 1. novembra letos na ta način izrecno ščitil le državne organe, v zadnjem mesecu pa so kot zaščiteni posebej našteti še organi lokalne skupnosti in celo regije, ki jih sicer še nimamo. Primerjavo obeh ureditev je objavljena na spletnem naslovu http://www.znp.si/index.php/Aktualno/Kazniva-dejanja-zoper-cast-in-dobro-ime.html

Združenje opozarja, da ima novinarka v postopku, ki ga sproža policija, obvezo varovati vire informacij, če se je za varovanje dogovorila in da velja načelo, da novinarji listine in podatke praviloma zbirajo za javnost in nikakor ne za policijo. Videz, da novinarji zbirajo in dostavljajo informacije in dokumente policiji ali obveščevalnim službam, je zaradi zgodovinskih izkušenj nesprejemljiv tudi za skupnost. Ureditev, ki novinarje k temu sili, ni dobra. Združenje ocenjuje, da bi le neodvisno sodišče, ki ni del izvršne oblasti (in s tem v hipotetično možnih primerih, ko bi novinar pisal o uradnih osebah v policiji ali notranjem ministrstvu, neposredno vpleteno) lahko zahtevalo podatke.

Loading...