Krek svari pred angleškim sevom: Cela Evropa se ga boji

Če bi se epidemija odvijala naprej z nespremenjenim trendom, kot je to zdaj, bi se maja ali junija izpela, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Krek.

"Cela Evropa se boji britanske različice novega koronavirusa. Poleg tega se je v EU prenesla tudi južnoafriška različica. Če bi se začela širiti s vso močjo, bi lahko prišli v hud tretji epidemični val," je opozoril.

Za nove različice koronavirusa - britansko, južnoafriško in brazilsko - je značilno, da se hitreje širijo in tako okužijo bistveno več ljudi v krajšem času. Če se bo nova različica pomembno razširila po državi, lahko pričakujemo več okuženih, več zbolelih, več hospitaliziranih v bolnikov, več bolnikov na intenzivni negi, hude obremenitve bolnišnic, več prezgodaj umrlih in veliko ljudi z resnimi posledicami covida-19.

Čeprav naj bi bilo po nekaterih izračunih med vsemi pozitivnimi v Sloveniji za dva odstotka okužb z angleško različico, pa Krek opozarja, da se je tako začelo tudi v Veliki Britaniji, kmalu pa je to postala prevladujoča različica.

Zato je po njegovih besedah ključno, da celotno prebivalstvo upošteva preventivne ukrepe. "Če se preventivni ukrepi ne izvajajo dovolj dobro, so lahko te različice uničujoče," je dodal.

Druženja, kot so se dogajala pretekli konec tedna, so v luči novih različic virusa zelo nevarna in predstavljajo velika tveganja za prenos virusa, je še posvaril. "Protesti - takšni, kot so bili videni na televiziji - so vir okužb. Poleg tega so bili v proteste vključeni otroci. Če je bil kdo med njimi okužen, bodo tudi ostali dobili okužbo," je dejal.

Rešitev proti novem koronavirusu je torej cepljenje, je poudaril Krek, a vseeno ne smemo pozabiti na izvajanje ukrepov, saj se vsi ljudje ne cepijo iz takšnih ali drugačnih razlogov, prav tako tudi cepivo ni stoodstotno. Ena od že vidnih posledic cepljenja je po njegovih besedah padec obolevnosti v domovih za starejše in drastičen upad umrlih med oskrbovanci domov.

Precepljenost proti covidu-19 v domovih za starejše je različna. Ponekod je zelo visoka, denimo v Loškem potoku je cepljenih 90 odstotkov oskrbovancev in 70 odstotkov zaposlenih. Spet drugod pa se je cepilo le 17 odstotkov zaposlenih.

Medtem ko sta cepivi Moderne in Pfizerja učinkoviti tudi proti angleški in južnoafriški različici, pa za brazilsko to še ugotavljajo. V naslednjem mesecu si lahko Slovenija obeta okoli 200.000 cepiv proti covidu-19, do konca februarja bo tako precepljenih okoli 150.000 državljanov.

Krek je povedal tudi, da se pri vseh, ki jim s posebnimi PCR testi potrdijo okužbo z angleško različico novega koronavirusa, epidemiologi na NIJZ še posebej potrudijo, da opravijo dokončno sledenje stikov tega okuženega.

Pojasnil je, da čeprav naj bi po nekaterih okoljih statistiko okužb dvigovale predvsem okužbe v domovih za starejše, pa so domovi del epidemiološke slike tistega okolja, saj niso izolirani. Zaposleni v domovih namreč lahko prinašajo okužbo v domove, pa tudi iz domov, zaradi česar se lahko te okužbe razširijo zunaj domov.

Zato je v tej luči treba razmišljati tudi, ko se razpravlja o odpiranju šol. "Ko gremo odpirati šole, gremo v veliko tveganje. Vsi moramo svojo nalogo opraviti z deset, sicer se nam lahko zgodi, da ne bodo šol zapirali na vladni seji, ampak ker ne bo učiteljev, saj bodo zboleli," je povedal.

Opozoril je, da v nekaterih drugi državah z bistveno nižjo pojavnostjo okužb, kot je denimo Nemčija in Nizozemska, pouk poteka na daljavo.

V trenutnih epidemioloških razmerah namreč kot družba ne moremo funkcionirati na daljši rok, je prepričan. "Temu je treba narediti konec in se moramo potruditi na vseh ravneh," je pozval.