Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek je umaknil svojo odstopno izjavo. Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci po seji vlade, sta se z premierom Borutom Pahorjem dogovorila, da sodeluje še v nekaterih projektih, ki so pomembni za ministrstvo za obrambo. Zanikal je, da bi bile na ministrstvu kakršne koli izredne razmere.
Ob tem je Krek zavrnil tudi nekatere navedbe, da civilni nadzor nad vojsko v Sloveniji ne deluje več. Kot je zatrdil, Slovenska vojska opravlja svoje naloge v skladu s zakonodajo, predpisi in usmeritvami ministrice za obrambo Ljubice Jelušič ter je tudi pod stalnim nadzorom državnega zbora.
Krek je sicer dejal, da je odstopno izjavo podal, ker je naredil oceno lastnega dela v enem letu in "pričakovanja, ki sem jih imel, so bila višja, kot sem jih uresničil". Pojasnil pa je, da sta v današnjem pogovoru s Pahorjem ugotovila, da še obstajajo projekti, ki jih je treba realizirati, zato je zagotovil, da bo pri njih sodeloval.
Državni sekretar je tudi zavrnil namige, da bi bile na obrambnem ministrstvu izredne razmere. Igor Kotnik je bil po besedah Kreka na mesto namestnika generalnega direktorja za obrambno politiko, ki je po uradniški hierarhiji višje kot svetovalec ministrice, postavljen potem, ko je končal delo na strateškem pregledu obrambnega resorja, za katerega je bil kot svetovalec zadolžen. Prošnje za razrešitev, ki jo je podal generalni sekretar Boštjan Hožič, pa Krek danes ni komentiral.
Predsednik vlade Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil hvaležnost Kreku, da je ta umaknil svoj odstop. "To štejem tudi kot znak osebnega zaupanja v moje delo in v mojo željo, da se stvari postavijo na svoje mesto," je povedal premier. Kreka je označil za uglednega profesionalca, njegovo potezo pa kot vredno občudovanja.
Ko gre za institucije, ki zadevajo zunanjo in varnostno politiko, si država po besedah Pahorja ne sme privoščiti, da bi se v medijih začele pojavljati teze o tem, da te institucije ne delajo s polno paro in v skladu z ambicijami vlad in pod nadzorom civilne sfere. Kot je dejal, bi odstop državnega sekretarja morda pripomogel k takemu vtisu, vendar pa "takšnega stanja tudi dejansko ni". "Ne morem pa reči, da ni problemov," je poudaril Pahor in napovedal, da se bo prihodnji teden sestal z vodstvom ministrstva.
Premier je dejal, da razume, da ljudje postanejo nekoliko nervozni, ko sprejemajo težke odločitve, ki neposredno zadevajo varnosti ljudi. "Dostikrat zadoščenje za prevzem take odgovornosti ni dovolj veliko," je poudaril.
Izpostavil je tudi pričakovanje, da se bo dokončno uredilo vprašanje oborožitve Slovenske vojske, da bi bili slovenski vojaki na tujih misijah varni. To pa po njegovih besedah pomeni tudi dokončanje vprašanja pogodbe s Patrio oz. implementacijo te pogodbe.
O usodi falcona
Vlada se danes ni odločila o tem, kaj storiti z letalom falcon, se pa nagiba k prodaji letala, je danes po seji vlade povedal državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek. Kot je dejal, vse dosedanje predvidene možnosti niso bile ekonomsko ustrezne, za letalo pa bi po njegovih predvidevanjih lahko iztržili med 16 in 20 milijonov dolarjev.
Predsednik vlade Borut Pahor je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se morajo odločiti med dvema slabima rešitvama in izbrati manj slabo. Zato so si vzeli še teden dni časa za natančne izračune, da bo javnost prepričana, da so izbrali manj slabo. Nakup falcona je označil za nasedlo investicijo in zgodbo o neuspehu.
"Če bi mi danes Krekova komisija rekla, da je gospodarneje leteti, bi na naslednjo pot odletel s tem letalom," je še poudaril premier. A žal komisija po njegovih besedah ni bila tako eksplicitna, saj bi se po njenih ugotovitvah uporaba letala izplačala le, če bi z njim leteli več kot 300 ur, sam pa ne bi dovolil, da bi z državnim letalom leteli uradniki.
Kot je povedal Krek, je vlada danes obravnavala poročilo ministrstva za obrambo o falconu. Doslej se je seznanila že s številnimi različnimi možnostmi: da bi letalo poskušali zamenjati za drugo taktično transportno letalo, da bi z letalom dokapitalizirali eno od slovenskih podjetij, da bi ga oddali v najem ali pa v operativno upravljanje. Omenjene rešitve pa ekonomsko niso ustrezne, zato se vlada nagiba k prodaji letala, je povedal državni sekretar.
Argumenti za takšno razmišljanje so po njegovih besedah povezani zlasti z gospodarnostjo uporabe letala. Kot je dejal, so naredili izračun, pri koliko urah poleta bi se letalo ekonomsko izplačalo. Ugotovili so, da bi bila ob uporabi vojaških pilotov, ki so že zaposleni v Slovenski vojski in tam že prejemajo plačo, rentabilna uporaba letala pri 300 urah ali več. Slovenska vlada pa je lani letela manj kot 250 ur, je povedal Krek. Poleg tega bi bilo v letalo treba vložiti še 300.000 do 400.000 evrov zagonskih stroškov.
Vrednost letala je sicer po oceni javnega cenilca 18,5 milijona dolarjev, vendar je po mnenju Kreka ta trenutek težko presoditi tržne razmere. Na ministrstvu sicer razmišljajo o številki med 16 in 20 milijonov dolarjev.
Vlada bo po njegovih besedah o tem dokončno odločala na eni od prihodnjih sej. O odločitvi bodo še danes obveščena tudi podjetja, ki so oddala ponudbe za operativno upravljanje letala, je še povedal državni sekretar Krek.