Letošnje lokalne volitve so imele precej velik političen pomen, najbolj zato, ker so najboljši merilec javnega mnenja. Vlada tranz. levice dela skrajno slabo pa če pogledamo ekonomsko politiko, vedno večje zadolževanje države ali reforme, ki so pripravljene na škodo malih ljudi in v prid interesov t.i. tovarišijskega kapitalizma, ki so ga vzpostavile stare sile med tranzicijo z nepoštenim in koruptivnim lastninjenjem, kar je sedaj postalo očitno večini državljanov. Poleg tega Pahorjev način vodenja vlade daje tako rekoč proste roke raznim lobijem, ki se potegujejo med sabo za večji ali manjši kos pogače. Tranz. levica ni več enotna, razni akterji si med seboj podtikajo afere.
Za opozicijo so bile volitve dobra priložnost. Rezultati volitev kažejo, da so opozicijske desno-sredinske stranke dosegle dobre ali vsaj solidne rezultate. Rezultati so dobro izhodišče za prihajajoče referendume, s katerimi se bo morda dalo omejiti škodo, ki jo povzroča vlada. Od vladnih strank je popoln poraz doživela stranka Zares, ki ni dobila niti enega župana. Golobič pa je očitno botrom iz ozadja preveč pomemben, da bi dopustili njegov odstop, kar bi bilo edino higienično oz. minimum higieničnosti. Največji uspeh je gotovo zabeležila SDS, ki je dobila 32 županov in 19% glasov za svetniška mesta. Tudi rezultat SLS-a, ki je dobil 41 županov, nekaj le-teh tudi v večjih mestih in 9% glasov za svetniška mesta, kaže na to, da je ta stranka pod sedanjim predsednikom Žerjavom dosegla konec upadanja podpore in ima sedaj boljše možnosti za prihodnje volitve. Pahorjev SD ne more biti zadovoljen z volilnimi rezultati, je pa res, da v Ljubljani, ki predstavlja velik bazen volivcev lahko še vedno računajo na trdno jankovičevo podporo. jankoviča so očitno izvolili priseljenci iz južnih republik nekdanje Jugoslavije, volilna udeležba pa je bila sicer nizka.
Prav nizki volilni udeležbi pa bi rad posvetil še nekaj misli. Kot vemo 50% ljudi tokrat ni šlo na volitve. Mislim, da sedaj tranz. levica računa zlasti s tem, da bi odvrnila kritične državljane, katerih je vedno več od udeležbe na volitvah. Ne morejo namreč več resno računati, da bi ti ljudje volili njih, vendar želijo doseči, da bi ostali pasivni, kar bi jim lahko zelo izboljšalo možnosti za ohranitev oblasti. Zato se trudijo po eni strani prikazati vse politike, kot enake. Vedo, da jih bodo njihovi zvesti volivci podprli, za druge pa želijo doseči, da bi jih čim več ostalo doma. V tem vidim največjo nevarnost, namreč, da bi ta manipulacija uspela. Zato se morajo po mojem opozicijske stranke najbolj angažirati v prepričevanju pasivnih, a kritičnih državljanov in jim z argumenti pokazati, da je tranz. levica odgovorna za slabo vladanje, da je to omrežje vladalo že poprej v času partijske diktature in da si je preko tranzicije zagotovilo oblast nad kapitalom, katerega so poprej obvladovali z drugimi sredstvi, danes pa na način t.i. tovarišijskega kapitalizma, ki ne pozna pravne države, poštene tekme v gospodarstvu ali nagrajevanja po uspešnosti, temveč štejejo politično-ekonomske in kartelne povezave.
Naloga sicer ni lahka, ker bodo nasprotniki uporabljali razne nizke udarce, kot je npr. afera Patrija, vendar se je treba potruditi. Pred letošnjimi lokalnimi volitvami je bilo povsem jasno tudi za tiste, ki se ne spoznajo najbolj na politiko, kako je ta afera inštrumentalizirana v politične namene. Obtožni predlog je izdala tožilka malo pred volitvami, takoj je prišel v javnost in se skoraj dva meseca valjal po javnosti, ko pa je janša objavil njegovo vsebino, ga skušajo obtožiti prekrška. Sama obtožba je smešna in očitno politična, saj govori, o tem, da naj bi janša prejel podkupnino ali neko nagrado za stranko ''neugotovljenega dne in na neugotovljen način''. To zelo spominja, na povojne procese, ko so bili ljudje obtoženi, da so bili agenti ''neke tuje obveščevalne službe'', da so ''neugotovljenega dne, neidentificirani osebi pristali na sodelovanje''. Da ne govorimo o tem, da je tudi sama tožilka Hrastarjeva neprimerna za vodenje postopka zoper janšo, saj je bil njen mož vpleten v političen ( in kasneje tudi sodno razveljavljen ) proces proti četverici, leta 1988. Če bi živeli v urejeni državi, bi bil posameznik zaščiten pred možnostjo takšnih zlorab tožilske funkcije. Tukaj sicer lahko pričakujemo v prihajajočih mesecih še kar nekaj manipulacij, vendar moramo vedeti, da bo obtožba končno morala pasti, če ne prej pred evrop. sodiščem. Zato mislim, da je bolje, če sodišča to zadevo čim prej obravnavajo, da ne bo sedaj ''čakala'' do naslednjih volitev in se zopet pogrevala malo pred njimi.