Ključno vprašanje še vedno ostaja, zakaj ne? Zakaj se postopek prodaje NLB ne postavi na tirnice neke normalne privatizacije? Po razkritju bančne luknje 12. decembra 2013 je v NLB zazijal kapitalski primanjkljaj v višini dveh milijard evrov. Davkoplačevalci smo zato (prisilno) vplačali 1,5 milijarde evrov dokapitalizacije. Kljub temu pa se lahkotno razmetavanje z davkoplačevalskimi finančnimi viri ni zaustavilo, o obljubljeni privatizaciji pa ni ne duha ne sluha.
NLB bo privatizirana do 31. Decembra 2017, so nam sporočili z ministrstva za finance (MF). Do takrat bo država zmanjšala svojo naložbo do 25 odstotkov + 1delnica. »V primerjavi z NKBM za začetek postopka prodaje NLB še niso vzpostavljene podlage, ki jih določa zakon o Slovenskem državnem holdingu«, so še zapisali na ministrstvu. Manjka pravna podlaga, manjka soglasje DZ, manjka tudi strategija upravljanja kapitalskih naložb države, ki naj bi bila sprejeta do konca prve polovice tega leta. NLB bo torej še nekaj časa v »državnih krempljih«. Tako se omare z okostnjaki ne bodo odpirale, in to je najbrž za številne akterje slovenskega gospodarstva zelo pomirjujoče: vedeti namreč moramo, da je kljub prenosom na slabo banko bilo 30. junija lani v portfelju skupine NLB še vedno 25 odstotkov slabih terjatev.
Zakaj toliko? Slaba posojila, odobrena v tujini, na primer niso bila vključena v prenos na DUTB. Poslovanje t. i. strateških trgov (države na Balkanu) je bilo leta 2013 negativno v višini 156 milijonov evrov. V tujini naj bi imela NLB neporavnano terjatev tudi do Sarajevske pivare v višini 93 milijonov evrov. Še prej, leta 2012, pa je NLB od podružnic LHB in NLB Factoring odkupila terjatve v skupni višini 200 milijonov evrov. Toliko o okostnjakih. Iz NLB sicer sporočajo, da naj bi se delež slabih terjatev v prihodnosti zmanjševal, da pa je dinamika tega procesa odvisna od uspešnosti postopkov prestrukturiranja podjetij in intenzivnosti investicijskega povpraševanja. Bomo videli.
Kljub vsemu pa ostaja NLB še vedno največja slovenska banka. Apetiti po njenem obvladovanju so zelo močni. Portal Požareport je prejšnji teden pisal, da se je proti zdajšnjemu vodstvu oblikovala zunanja koalicija, ki naj bi jo sestavljali Borut Jamnik (Modra zavarovalnica), Peter Groznik (član uprave Gorenja in član nadzornega sveta NLB) in Matej Narat (predsednik uprave Save Kranj in nekdanja članica uprave NLB). Medjo naj bi po poročanju Bojana Požarja želeli nadomestiti z Davidom Benedkom, članom uprave NLB v času Boža Jašoviča. NLB lahko še vedno zelo izrazito kreditira, sploh odkar smo davkoplačevalci spet napolnili malho; kapital banke je bil konec septembra lani vreden 1,18 milijarde evrov, kapitalska ustreznost pa je bila nadpovprečna, znašala je 20,4 odstotka.
To je zelo pomemben podatek, če ga jemljemo po logiki zaviranja privatizacije in izkoriščanja še zadnjih finančnih zmogljivosti NLB. V igri je za 8,4 milijarde evrov kreditov, kolikor je znašala izpostavljenost skupine NLB do dolžnikov 30. junija lani, od tega je bilo skoraj sedem milijard evrov kreditov za podjetja in gospodinjstva. To je velik vzvod moči. Samo pomislite na prijateljske kredite, ki so se spremenili v slabe terjatve. Zaradi vsega tega bi morali NLB čim prej privatizirati – da bi preprečili politične igrice ob tako velikih vsotah denarja.
Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.