Kralj Matjaž zasadil prvo lopato: začela se je gradnja hitre ceste na Koroškem (FOTO)

V preteklosti je bilo veliko protestov in izgovorov, ampak danes smo na točki, ko ni več vrnitve nazaj, da ceste ne bi bilo. Ta cesta bo, je zbrani na slovesnosti na območju Jenine, kjer je prvo lopato simbolično zasadil lik kralja Matjaža, zagotovil minister Vrtovec.

"Koroška in Bela Krajina sta edini regiji v Sloveniji, ki nimata zgrajenega niti kilometra avtoceste ali hitre ceste. Koroška je regija, ki ima izrazito slabo prometno povezanost z osrednjim delom Slovenije in ostalimi slovenskimi regijami. Žal," je dejal minister in poudaril pomen hitre ceste za razvoj in napredek Koroške.

Zavzel se je za to, da se Korošcem omogočijo enake možnosti za razvoj, kot ga imajo ostali prebivalci Slovenije, in izrazil željo, da ne bi nikoli več slišali, da se gradnja te ceste na Koroško ne izplača, ker na določenem območju živi premalo ljudi, in da ni ekonomske upravičenosti.

Minister Vrtovec, ki se je zahvalil Mladinski iniciativi za tretjo razvojno os za prizadevanja za začetek gradnje, pa je bil v nagovoru oster do različnih okoljevarstvenih organizacij in civilnih združenj, ki jih je pozval, naj "ne mečejo polen pod noge, ampak da pomagajo". Poudaril je, da tudi pri ostalih odsekih tretje razvojne osi ne bodo pristajali "na nagajanje" in se umikali.

Minister pričakuje, da bo Dars vsa dela izvedel v skladu s časovnico in znotraj postavljenih finančnih okvirov. Za to se je zavzel predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, ki je v nagovoru izpostavil zahtevnost del na sklopu Jenina in tudi na drugih delih 17-kilometrskega odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem, kjer bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov.

Ocenil je, da gre zaradi težavnosti terena za enega zahtevnejših odsekov na slovenskem avtocestnem omrežju in tudi za izjemen finančni zalogaj. Po tekočih cenah skupaj s stroški financiranja in davki ocena naložbe v ta odsek presega 800 milijonov evrov.

Na severnem delu tretje razvojne osi, ki sicer zajema traso severno od štajerske avtoceste od Šentruperta do Holmca na meji z Avstrijo, gradbena dela že od oktobra lani potekajo na sklopu Gaberke na območju šoštanjske občine. Tako da je Jenina drugi sklop, kjer so stekla dela, naslednja dva sklopa sta Škalsko jezero in Konovo.

Dela na sklopu Jenina obsegajo gradnjo 1,15 kilometra hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina in še nekatera druga dela. Za pogodbeno vrednost 37,38 milijona evrov jih bo izvedel konzorcij gradbenih podjetij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje, pogodbeni rok za končanje del pa je 30 mesecev.

"Avtocestno omrežje, ki ga uporabljamo, je dokaz, da je bila odločitev o nacionalnem projektu gradnje avtocest pravilna. Tako kot je pravilna tudi odločitev, da projekt izgradnje tretje razvojne osi obravnavamo in uresničujemo prednostno ter ga v družbi Dars zaključimo v okviru rokov, ki nam jih je postavila država. To pomeni dokončanje celotne, nekaj več kot 31 kilometrov dolge trase od Šentruperta do Slovenj Gradca do konca leta 2027," je dejal Hajdinjak.

Medtem kljub nekaterim oviram tečejo nadaljnje aktivnosti tudi na drugih sklopih in odsekih predvidenega severnega in južnega dela tretje razvojne osi. V zvezi z gradnjo odseka Šentrupert-Velenje je minister Vrtovec danes napovedal, da bo v nekaj tednih za odločanje na vladi in v DZ pripravljen predlog poroštvenega zakona.