V uredništvu smo prejeli dokumente o konfliktu interesov direktorice, saj njen partner zaradi višje ocene prejema tudi višjo plačo kot vodja sektorja za razvoj in monitoring trga. V skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor in pravilnikom o dodeljevanju redne delovne uspešnosti zaposlenim v Javni agenciji za energijo na vsakih pol leta izdelajo obvestilo o redni delovni uspešnosti. David Batič vseskozi dosega najvišjo oceno 4 ali 5. 

Zato smo direktorico Godina vprašali, kakšen je postopek ocenjevanja, kdo sestavlja komisijo, ali je ona sama izločena iz postopkov, v katerih se ocenjuje delovna uspešnost njenega partnerja. Godina je v odgovoru potrdila, da sama ocenjuje njegovo delovno uspešnost.

»Na podlagi zakona zaposlene ocenjuje njihov nadrejeni. Direktor ocenjuje vodje sektorjev ter zaposlene v kabinetu direktorja, vodje sektorjev pa ocenjujejo sodelavce v sektorjih. Pred dokončno podajo ocen se sestanejo direktor in vodje, da se zagotovi čim bolj objektivno ocenjevanje ter enaka obravnava vseh sodelavcev glede na obseg dela, zahtevnost delovnih nalog in dosežene rezultate. O delovni uspešnosti se odloča dvakrat letno. Tudi to ocenjevanje poteka enako. Letne ocene vplivajo na napredovanje, kot je tudi drugod v sistemu javne uprave; delovna uspešnost pa se izplača dvakrat na leto in nikakor ne pomeni avtomatsko 20-odstotnega dviga plače,« nam je odgovorila Godina.

Dodala je še, da je »sodelavec David Batič v agenciji zaposlen 19 let in je bil v vseh teh letih ocenjen z odlično oceno, torej vse od leta 2006. Vodja sektorja je od 2012 dalje, zato ga na podlagi zakona lahko oceni le direktor, ki mu je osebno nadrejen«. 

Z drugimi besedami, ocenjuje ga lahko le sama, pri čemer se ji očitno ne zdi sporno, da z njim živi v skupnem gospodinjstvu in ima otroke. Godina vodi agencijo od oktobra 2015, njen drugi šestletni mandat se je začel leta 2022.

Z zadevo se ukvarja tudi KPK, ki je prijavo v zvezi s tem prejela januarja in jo zdaj obravnava v predhodnem postopku. Dokler traja postopek, nam ne morejo podati več informacij. Na splošno pa pojasnjujejo, da morajo biti javni uslužbenci pozorni na okoliščine nasprotja interesov in storiti vse, da se jim izognejo.

Nasprotje interesov so okoliščine, v katerih zasebni interes uradne osebe vpliva ali daje videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njenih nalog. »Zasebni interes uradne osebe pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanjo, za njene družinske člane in za druge fizične ali pravne osebe, s katerimi uradna oseba ali njen družinski član ima ali je imela osebne, poslovne ali politične stike.

Ali gre za okoliščine nasprotja interesov, pa je vedno treba presojati v vsakem konkretnem primeru. Pri tem pa je pomembno izpostaviti, da se določbe zakona, za katerega smo pristojni v komisiji, uporabljajo subsidiarno in da nasprotje interesov urejajo tudi drugi zakoni. Kateri zakon velja, je treba presojati v vsakem konkretnem primeru.«