Potrebne so spremembe, vendar premišljeno, brez naglice in ne na škodo pravic, je v predstavitvi na odboru DZ za pravosodje poudarila Kozlovičeva. Nanizala pa je nekaj prioritet iz koalicijske pogodbe.
Napovedala je razmislek o uvedbi poskusne dobe sodnikov. "To področje bo proučeno, upoštevajoč našo kulturo in pravosodni sistem se bo pripravilo najboljšo možnost, kako ta sistem vpeljati," je napovedala.
Izpostavila je tudi pobude za spremembo sistema imenovanja sodnikov, s čemer bi lahko odpravili očitke o politizaciji sodstva. Kot je poudarila, bi za to morali spremeniti ustavo, za kar pa je potrebna dvotretjinska večina.
Kot nujne je izpostavila spremembe zakona o varstvu osebnih podatkov. Na ministrstvu sta pripravljena dva ločena zakona, en za prenos evropske direktive in drug za ureditev varovanja osebnih podatkov v policijskih in drugih postopkih. Kozlovičeva je taki rešitvi naklonjena.
Kar se tiče področja integritete in preprečevanja korupcije je ocenila, da Slovenija potrebuje korenite ukrepe, komisiji za preprečevanje korupcije pa je treba dati legitimnost. Vzporedno je po besedah kandidatke za pravosodno ministrico treba implementirati tudi direktivo o zaščiti žvižgačev v javnem in zasebnem sektorju. Kot je dejala, bo to "velik zalogaj, a se mudi".
Za večjo učinkovitost sodišč in predvsem da bi se zmanjšal delež zastaranj, se Kozlovičeva zavzema za uvedbo instančnega odločanja, da bi tako preprečili vračanje sojenj na prvo stopnjo. "Tega je ogromno na kazenskem in upravnem področju, kjer druga stopnja najpogosteje vrača zadeve na prvo stopnjo in redko sprejme odločitev," je izpostavila.
Če imamo specializirano tožilstvo, je prav, da imamo tudi specializirano sodišče, je dejala Kozlovičeva. Po njenem mnenju bo treba razmisliti tudi o ukinitvi sedanjih okrožnih in okrajnih sodišč ter o uvedbi enovitega sodnika, je med ukrepi za izboljšanje učinkovitosti delovanja sodišč navedla Kozlovičeva. "Sodišč se ne bo ukinjalo, ampak drugače organiziralo," je poudarila in dodala, da je cilj večja dostopnost pravice.
Napovedala je možnost javnega odločanja in pisanja ločenih mnenj tudi na drugih sodiščih, tako kot že velja na ustavnem sodišču. Po njenem prepričanju bi taka transparentnost lahko preprečila dvome v sodne odločitve.
Izpostavila pa je tudi nujo po digitalizaciji sodstva. "Če si predstavljamo, da policija zdaj na tožilstvo ali sodišče pripelje cele zaboje dokumentacije. Ti časi so minili, treba se je digitalizirati," je poudarila. Verjame, da bi tudi to lahko pospešilo odločanje sodišč.
Med svojimi prioritetami pa je izpostavila tudi proučitev izvajanja zakona o sodnem svetu in razmislek o prenosu ocenjevanja dela sodnikov na predsednika sodišča. Razmisliti je po njenem prepričanju treba tudi o ocenjevanju sodnikov začetnikov. "Ocenjevanje je odgovornost predstojnika," je poudarila.
