Košorok vztraja: Slovenija je in bo jedrska država

Vlada je na seznam pomembnih strateških projektov za okrevanje po koronski krizi nedavno umestila tudi drugi blok Nuklearne elektrarne Krško (Nek), kar pa, kot je zagotovil državni sekretar, nikakor še ne pomeni, da je bila sprejeta končna odločitev o projektu. "Govorimo o nekih usmeritvah, dejstvo pa je, da Slovenija je in bo jedrska država. S tem živimo že več kot 40 let in najverjetneje bomo tudi naprej," je dejal.

Jedrska energija je po njegovih besedah varen, zanesljiv in dolgoročen vir energije. Moramo pa najprej podaljšati življenjsko dobo prvega bloka do leta 2043, saj se njegova življenjska doba po nedavni odločbi upravnega sodišča trenutno sklene leta 2023. Košorok meni, da je na Agenciji RS za okolje, ki bo presojala vplive na okolje, dovolj zavedanja o pomenu jedrske energije za Slovenije, zato pričakuje, da bo življenjska doba podaljšana.

Predpogoja za takšno odločitev pa sta skladišči jedrskih odpadkov. "Najprej je treba zgraditi suho skladišče in skladišče za nizko in srednje radioaktivne odpadke na Vrbini ter seveda nekako sprejeti odločitev, kako naprej. Investitor mora prepričati z resnim investicijskim načrtom, začeti je treba s postopki umeščanja v prostor," je navedel.

Investitor Gen energija bo moral z načrti prepričati upravljalca premoženja, torej Slovenski državni holding, in ključne deležnike, ki mu nalaga, da nekje do leta 2027 sprejme odločitev o izgradnji drugega bloka.

Za izgradnjo drugega bloka bo treba doseči širši konsenz. Naprave v Krškem zadnjega, rušilnega potresa marca v Zagrebu skoraj niso zaznale, nuklearka pa se zaradi tega ni zaustavila, kar kaže, da so te stvari razmeroma varne. "Treba bo narediti strokovne in ne politikantske razprave," je dejal.

Povesem pričakovano in normalno je, da mu bodo nekateri nasprotovali, vendar pa je prepričan, da moramo doseči širše družbeno strinjanje, predvsem v luči socialnega in ekonomskega napredka.

O podrobnostih morebitnega drugega bloka še ne želi govoriti, saj je za to prezgodaj. "Trenutno še ne govorimo o tem, kakšno tehnologijo bi uporabljali v drugem bloku, govorimo o tem, da Slovenija ohrani jedrsko energijo," je poudaril. Obstaja več ponudnikov, eden od teh je tudi Westinghouse, s katerim Slovenija sodeluje že pri prvem bloku. Konkretno odločitev o izboru in tipu jedrske tehnologije pa bo, kot je dejal Košorok, sprejela stroka.

Interes za sodelovanje tudi pri drugem bloku je v minulih tednih že pokazala Hrvaška, ki s Slovenijo sodeluje v obstoječi krški jedrski elektrarni. "Pri vsaki pogodbi so vzponi in padci, tudi zakonska zveza je pogodben odnos, ki ima dobre in slabe trenutke. In tukaj menim, da je bilo dobrih več," je opisal sodelovanje z južno sosedo pri Neku.

Pred mesecem dni so s hrvaško stranjo dosegli soglasje za program razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov, ki ga morajo obnavljati vsakih pet let, zato meni, "da smo na dobri poti". Državi sta se zavezali, da bosta poskrbeli vsaka za svoj del. "Hrvaški minister za energetiko Tomislav Ćorić ponuja Sloveniji idejo, da bi se sodelovanje med državama nadaljevalo. Mi to pozdravljamo, je pa to eden izmed možnih potencialnih scenarijev," je dejal.

Ideja o projektu je naletela na pozornost tudi v drugih sosednjih državah, med drugim v Avstriji, ki je že tradicionalno nasprotnica jedrske energije. Pri podaljševanju življenjske dobe so opravili razgovore, nekih dramatičnih nasprotovanj pa, tako Košorok, ni bilo.

Ob tem je državni sekretar izpostavil še nekatere druge energetske potenciale Slovenije za prihodnost, med drugim neizkoriščen potencial Save v srednjem delu. "Potencial od Ljubljane do Trbovelj je neizkoriščen. Govorimo o potencialu 10 hidroelektrarn, začeli bi s spodnjimi tremi; Suhadolom, Trbovljami in Renkami. Mislim, da je treba nemudoma začeti z umeščanjem v prostor, državnim prostorskim načrtom in potem izgradnjo," je dejal.

Koncesijska pogodba za energetsko izkoriščanje srednje Save bo po napovedih sklenjena jeseni, nato bi bilo po Košorokovih besedah v dveh letih realno pričakovati sprejetje državnega prostorskega načrta, sama gradnja hidroelektrarn pa je nato lahko razmeroma hitra.

"No, tradicionalno imamo sicer zaplete z izborom izvajalcev in podobno. Mislim, da so projekti na spodnji Savi primer, da se da v Sloveniji hidroelektrarne umeščati v prostor. Imamo hidropotencial, ki ga ne izkoriščamo dovolj," je dejal.

Po njegovih besedah lahko v Sloveniji opazimo tudi počasen napredek na področju izkoriščanju vetrnega potenciala. Holding Slovenske elektrarne ima pripravljena dva projekta za izgradnjo vetrnih polj, državni sekretar pa upa, da bodo v čim krajšem času sledili tudi drugi investitorji, saj je potenciala dovolj, Slovenija pa je na področju izkoriščanja vetrnega potenciala "žal na repu EU".