Prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je pojasnil, da v svetu na en blok termoelektrarne pride od 85 do 100 ljudi, v Tešu pa je zaposlenih 450, imajo pa še 180 zunanjih izvajalcev. Podobno je s Premogovnikom Velenje. Odpoved poslov tako po njegovih besedah lahko pričakujejo družbe VAS, DBSS in Cigrad, napovedana pa je tudi vložitev odškodninskih tožb, tako v primeru Premogovnika kot Teša.
"Temu se reče organiziran kriminal. Modus operandi je bil povsod enak, 'najeli bomo 30 delavcev, ti boš napisal, da jih je 60'. Vendar za gospodarskim kriminalom vedno ostanejo dokazi," je prepričan Košorok.
Za Teš 6 bo treba sicer v treh do petih letih zagotoviti dodatnih 300 milijonov evrov, ki jih namerava HSE dobiti z izdajo obveznic. Košorok je povedal, da holding soglasje ministrstva za infrastrukturo že ima, čaka pa še na soglasje ministrstva za finance.
Kot novo težavo pri projektu Teš 6 je navedel tudi to, da novi blok za zagon potrebuje paro, za kar je nujno delovanje petega bloka, ki naj bi sicer glede na napovedi prešel v hladno rezervo. Zdaj prihaja na dan, da so to vedeli že leta 2009. V Tešu v pretekli zimi dvakrat tudi niso dobili dovoljenja za zagon Teša 5. To pa je pomenilo, da je Velenje ostalo brez najcenejšega ogrevanja v državi. Podražitev ogrevanja v Velenju in Šoštanju kot pomoč projektu Teš 6 naj sicer ne bi prišla v poštev.
Glavobol HSE povzroča tudi gibanje cen elektrike. Medtem ko so te na evropskih borzah padle na 32 evrov za megavatno uro, v Sloveniji še vztrajajo pri 42 evrih.
Košorok je v luči ugotovljene insolventnosti premogovnika Velenje in sklepa o dokapitalizaciji napovedal, da bo HSE družbo dokapitaliziral s 70 milijoni evrov s konverzijo terjatev in vložkov v kapital. Zdaj na holdingu opravljajo cenitve, da ne bi bilo očitkov o nedovoljeni državni pomoči.
Teš je sicer po Košorokovih besedah že izdelal preskus, da ni zasebnega investitorja, ki bi bil pripravljen vložiti v projekt, zato bo na potezi HSE. Banke, ki so udeležene v projektu Teš 6, so medtem ob teh operacijah zelo povečale izmenjavo informacij. "Pogovori tečejo gladko, vtis je, da so kar zadovoljne," zagotavlja prvi mož HSE.
V HSE kot največjem slovenskem energetskem sistemu, ki je v postopku prestrukturiranja, je sicer po Košorokovem mnenju prevečkrat prevladal stavek 'gremo v to, bo že nekako šlo'. To je ponazoril na primeru pozivov k gradnji dodatnih hidroelektrarn na Savi.
"Vsi stroški gradnje 45-megavatne hidroelektrarne na spodnji ali srednji Savi znašajo 100 milijonov evrov, zraven pride še za 135 milijonov naložb v infrastrukturo. Cena megavatne ure iz take elektrarne je 37 evrov. Če to predstaviš tujemu investitorju, se bo obrnil, tudi če daš koncesijo brezplačno. Zato zahtevamo kapico na koncesijo, da stroški ne naraščajo neprestano," je dejal.
Poleg strogih okoljevarstvenih zahtev je izpostavil še, da ne razume niti zahtev za še nadaljnje razbijanje energetike zaradi lokalnih interesov. "Je kje napisano, da so Dravske elektrarne Maribor last Maribora ali da je Teš last Šoštanja? Vse je last države, ki je tudi postavila koncept sistema," je bil jasen.