Demokratom Anžeta Logarja je to s težavo uspelo, Prerod Vladimirja Prebiliča pa je ostal zunaj parlamenta. Ko se politiki znajdejo na oblasti in trčijo ob realnost, razmere raje olepšujejo, saj so zanje (vse bolj) odgovorni. Tudi subjektivno in ne le objektivno. Pred volivci se ne morejo v nedogled sklicevati na rabote vladne ekipe pred njimi.

Organe, ki imajo za nalogo preprečevati in preganjati korupcijo, skuša vsaka izvršna oblast bolj ali manj grobo nadzorovati, si jih podrejati, načenjati njihovo institucionalno neodvisnost. Ne nazadnje posežejo po zamenjavi njihovih vodstev. Vemo, oblast korumpira; kot je zapisal v nekem pismu lord Acton leta 1887: »Moč je nagnjena k temu, da korumpira, in absolutna moč korumpira absolutno.«

Eden temeljnih pogojev in priporočil za uspešen boj zoper korupcijo je preglednost. Korupcijo onemogoča transparentnost zakonodajne funkcije – sprejemanja zakonov, ne nazadnje zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, odprta in strokovna razprava.

Korupcija najbolj uspeva v temi, zato snovanje zakonodaje – še toliko bolj zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala – po nujnem postopku in proč od zainteresirane javnosti samo nosi pečat korupcijskega tveganja. Zakon se bo predvidoma že septembra znašel na poslanskih klopeh.

Prepričanje, da tožilske in sodne strukture zaradi institucionalnega egoizma – čeprav smo vsi v istem čolnu, kot rad reče pravnik Matej Avbelj – zagovarjajo status quo, ima težo. Ali jih je zato treba preigrati, saj drugače pri pregonu korupcije ne bo prišlo do nobenega premika?

Če je proces sprejemanja zakonov nepregleden, javnost dvomi o njihovi legitimnosti in dobronamernosti, pa čeprav so v osnovi dobro zastavljeni. Ni sprejemljivo civilni družbi in strokovni javnosti otežiti sodelovanja v vseh fazah rednega zakonodajnega postopka, saj je to učinkovita varovalka pred tem, da bi tudi ta sprememba zakonodaje ne nastajala po nareku tistih, ki bi jih ta isti zakon moral preganjati. Terja pa več časa.

Interventni zakon je dokaz, da se po bližnjicah ne pride daleč.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.