Po pritožbi informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar so nam z generalnega sekretariata vlade poslali revizijsko poročilo notranje revizije poslovanja javnega gospodarskega zavoda Brdo za leti 2008 in 2009, ki ga je leta 2010 opravila skupna notranja revizijska služba generalnega sekretariata vlade pod vodstvom državnega notranjega revizorja Uroša Štuheca.
Iz poročila je razvidno, da je bilo mnenje revizorja o poslovanju JGZ Brdo negativno in da notranje kontrole v tem zavodu ne zagotavljajo zakonite, učinkovite in racionalne porabe proračunskih sredstev: »Ugotovljene so bile številne nepravilnosti nezakonitosti in sumi storjenih kaznivih dejanj koruptivne narave ter zlorab položaja ali pravic.«
Najbolj pogoste nepravilnosti so: neizvajanje postopkov javnega naročanja kljub izredno velikim vrednostim, nezakonito oddajanje poslov tako imenovanim hišnim izvajalcem mimo zakona o javnem naročanju, sum storitve kaznivega dejanja pri nakupu orientalske preproge, diskriminacija ponudnikov v postopku oddajanja javnih naročil, omejevanje konkurence, prirejanje postopkov posameznim ponudnikom, prirejanje nemogočih tehničnih specifikacij, fiktivne nabave blaga, ki ne ustreza ponudbenim specifikacijam itd. Zato so predlagali podajo kazenskih ovadb zaradi suma storitve več kaznivih dejanj ter izročitev revizijskega poročila ustreznim organ, prav tako tudi uvedbo postopkov za prekinitev delovnih pogodb zoper odgovorne osebe.
V zvezi z nakupom orientalske preproge je revizija ugotovila, da je bila ponudba družbe Schilling edina, vendar tudi neustrezna, saj je bila preproga manjša, kot je bilo zahtevano v javnem razpisu. Prav tako je revizor menil, da je bil rok za oddajo ponudb prekratek, saj so imeli ponudniki na razpolago zgolj šest dni, od tega so bili trije dnevi prosti. Revizor je zato sklenil, da se je prijavil le že vnaprej znani ponudnik: »Gre za izigravanje zakona o javnem naročanju.«
Prav tako JFZ Brdo ni upošteval temeljnega načela zagotavljanja konkurence med ponudniki. Revizor je še ugotovil, da je v ponudbi dobavitelj navedel gostoto tkanja 874.368 vozlov, po naročenem strokovnem pregledu pa se je izkazalo, da ima ta preproga le 105.400 vozlov. Od gostote vozlov pa je odvisna cena, zato so na podlagi tega ugotovili, da je bila preproga preplačana.
Glede na revizijske ugotovitve kakor tudi ugotovitve izvedencev so predlagali takojšnjo podajo kazenske ovadbe pristojnim institucijam zoper predstavnika izvajalca, predstavnika kupca za naročeno blago in predstojnika naročnika; prav tako postopek o prekinitvi pogodb o zaposlitvi zoper odgovorne za nakup preproge.