Medtem ko civilna iniciativa, ki nasprotuje postavitvi treh turbin vetrne elektrarne Ojstrica na Košenjaku, čaka na odločitve v postopkih, povezanih z načrti DEM na Košenjaku, pa nekatere tamkajšnje prebivalce dodatno skrbijo tudi čezmejni vplivi vetrnic, ki jih v neposredni bližini, a na avstrijski stani načrtuje avstrijsko podjetje Kelag.

V Avstriji, nedaleč od vrha obmejnega Košenjaka, že stojita dve vetrni turbini, podjetje Kelag pa jih v bližini, na skrajnem jugovzhodu avstrijske Koroške blizu meje z avstrijsko Štajersko in v neposredni bližini meje s Slovenijo v okviru projekta Windpark Lavamünd načrtuje še sedem.

Kot so za STA pojasnili pri Kelagu, bo postavljanje vetrnic potekalo v letu 2027, elise, ki jih bodo danes zvečer začeli iz Luke Koper preko Slovenije voziti v Avstrijo, pa da niso namenjene za njihov projekt Windpark Lavamünd.

Iz javno objavljenih načrtov projekta Windpark Lavamünd, s katerimi je Kelag seznanil tudi Slovenijo, je razvidno, da bodo vetrne turbine skupne nazivne moči 39,9 megavatov - po podatkih iz leta 2022 gre za štiri s premerom rotorja 149 metrov in tri s premerom 163 metrov ter z višinami osi 125 oz. 164 metrov - postavili na nadmorski višini med okoli 1240 metri in 1430 metri.

Za Kelagov projekt je bila potrebna čezmejna presoja vplivov na okolje, ki pa ni pokazala pomembnih vplivov za slovensko stran. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE), je bilo ministrstvo z načrtom seznanjeno, saj ga je o tem obvestilo pristojno zvezno ministrstvo Avstrije v skladu s konvencijo o čezmejnih vplivih na okolje.

MOPE je izvedlo tudi nacionalne konzultacije ter podalo vprašanja in vsebinska mnenja. Državi sta se srečali na tehničnih konzultacijah v Celovcu, Avstrija pa je Sloveniji leta 2022 posredovala tudi elaborat o upoštevanju pripomb ter dodala več omilitvenih ukrepov za področje biotske raznovrstnosti. V skladu z EU in mednarodno zakonodajo je nato okoljsko presojo potrdila koroška deželna vlada in izdala odločitev o gradnji, so navedli na ministrstvu.

Najbližje vetrnicam v Windpark Lavamünd kmetija na slovenski strani, v Sloveniji odmik ni določen

Od lokacije polja vetrnic Windpark Lavamünd sta najbližji strnjeni naselji na avstrijskem Koroškem vsaj šest kilometrov oddaljena Pfarrdorf in Lavamünd (Labot), na avstrijskem Štajerskem je slabe tri kilometre oddaljeno naselje Soboth (Sobota), v Sloveniji pa je naselje Vič oddaljeno okoli šest kilometrov.

Medtem pa se posamezni objekti, kmetije in manjši zaselki nahajajo tudi na krajših razdaljah. Med vsemi je najbližje vetrnim turbinam na avstrijski strani ena od kmetij v Sloveniji v Občini Dravograd. Ta kmetija je od najbližje vetrnice oddaljena 720 metrov.

"Vemo, da so predstavniki Kelaga navezali stik s to najbližjo kmetijo na naši strani, da so se pogovarjali in verjetno sprejeli tudi kakšne dogovore. Hkrati so se tudi z našim planinskim društvom dogovarjali glede poteka mednarodne planinske poti, ki poteka v neposredni bližini tega vetrnega polja. To je pa tudi nekako bilo vse," je za STA povedal župan Občine Dravograd Anton Preksavec.

Občina namreč ni sodelovala pri umeščanju vetrnic na avstrijski strani, jih je pa pred leti sosednja občina Lavamünd o tem seznanila, je dodal župan. Spomnil je še, da v Avstriji oz. na avstrijske Koroškem veljajo drugačna pravila od slovenskih glede oddaljenosti vetrnih turbin in da je na avstrijskem Koroškem minimalni odmik vetrnih turbin od zazidljivih parcel določen pri 1500 metrih.

"V Sloveniji ni določenih odmikov vetrnih turbin od zazidljivih parcel. Na avstrijskem Koroškem so odmiki določeni v vladni uredbi, vendar niso fiksni. Določen je minimalni odmik, ki je lahko v primeru, da je vmes vzpetina ali hrib, tudi manjši," so pojasnili na MOPE.

Na dejstvo, da v Sloveniji odmik vetrnih turbin od zazidljivih parcel ni določen, je že večkrat opozorila tudi Tea Lubej iz civilne iniciative NE vetrni elektrarni na Ojstrici. "Če bi mi imeli predpis, Avstrijci tukaj, neposredno ob meji, vetrnic ne bi mogli postaviti," je poudarila za STA.

Ob načrtih Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za postavitev treh vetrnih turbin elektrarne Ojstrica na Košenjaku na slovenski strani, ki jim že vrsto let nasprotuje iniciativa, jo zdaj dodatno skrbi tudi skupen vpliv vseh omenjenih vetrnic na grebenu Košenjaka v Sloveniji in Avstriji.

"Kumulativni vplivi bodo zdaj drugačni," je opozorila. Prepričana je, da je država prebivalce Košenjaka pustila na cedilu in da se ne zaveda, da bodo, če bo uresničen tudi projekt DEM, obkoljeni z vetrnicami. Zato še dodatno nasprotujejo načrtom DEM za postavitev vetrnic na slovenski strani Košenjaka.

V zvezi z načrti DEM je Občina Dravograd, ki opozarja predvsem na ogroženost vodnih virov na Košenjaku zaradi načrtovane gradnje povezovalnih poti in ostalih del pri gradnji vetrnic, podala zahtevo za ustavno presojo državnega prostorskega načrta za vetrno elektrarno Ojstrica, o kateri še ni bilo odločeno, nevladna organizacija Rovo pa je sprožila upravni spor proti vladi, s katerim uredbo v celoti izpodbija. Obravnava je bila zaradi postopkov pred ustavnim sodiščem o tej zadevi začasno prekinjena.

Medtem na MOPE še poteka predhodni postopek glede potrebnosti presoje vplivov na okolje za projekt DEM na Košenjaku. Kdaj bo odločitev o tem, ali je potrebna presoja, sprejeta, na MOPE ne morejo napovedati, zagotavljajo pa, da bodo v postopku upoštevali kumulativni vpliv tudi vetrnic na avstrijski strani.

"V postopku predhodne presoje je treba upoštevati kumulativni vpliv načrtovanih in že zgrajenih vetrnih elektrarn, kolikor lahko njihovi skupni vplivi predstavljajo pomemben nov ali 'koncentriran' vpliv na okolje," so zagotovili v pisnem odgovoru za STA.