Se bo vlada upala upreti izsiljevanju sindikatov?

Kot pravi, je stavkovne zahteve postavilo krepko čez 20 sindikatov, skupaj pa so po zadnjem izračunu vredne več kot 990 milijonov evrov. "Če bi vse izpolnili, bi dejansko potopili likvidnost države," opozarja minister.

Zato bodo po njegovih besedah danes vladi predlagali, da se odzovejo na način, ki ne bo ustvarjal dodatnih anomalij, in da gredo v pogajanja v tistih delih, kjer so ta upravičena, recimo zaradi primerjav z zdravniki.

Na zahteve sindikatov, ki so absolutno pretirane in nemogoče, pa se morajo kritično odzvati. Gre za zahteve po deset- in večodstotnih linearnih dvigih plač, česar gospodarstvo ne bo zdržalo, je v sredo pojasnil minister in dodal, da bi z uresničitvijo vseh teh zahtev dejansko potopili likvidnost države in se vrnili v gospodarsko krizo.

"Zato ne moremo ugotoviti drugače, kot da so v času, ko plače rastejo - v javnem sektorju celo hitreje kot v gospodarstvu -, te zahteve del predvolilnega pritiska na vlado, da bi izsilili neke obljube, s katerimi se bo morda kasneje morala ukvarjati neka druga vlada," je še menil.

Vlada bo sicer danes odločala, kako se bo odzvala, po Koprivnikarjevih besedah čim bolj organizirano in in enotno. Nato pa bodo videli, kako voditi sam pogajalski proces; ali bo možno pogajanja voditi skupaj za več sindikatov ali si bodo posamezni sindikati želeli, da se z njimi pogovarjajo ločeno. V vsakem primeru pa, je poudaril, je treba skrbeti za usklajenost dogovarjanja z različnimi sindikati.

Prva stavka je napovedana za 24. januarja. Zanjo se je opredelilo 17 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek. Policisti so stavko napovedali za 12. februarja, sindikata, ki zastopata zaposlene v zdravstveni negi in socialnem varstvu, za dan kasneje. Šolski sindikat Sviz pa je stavko napovedal za 14. februar.

Na današnji seji pa bo vlada obravnavala tudi predlog uredbe o načinu priprave kadrovskih načrtov posrednih uporabnikov proračuna in metodologiji spremljanja njihovega izvajanja za leti 2018 in 2019. Uredba je bila pripravljena na podlagi zakona o izvrševanju proračunov za letošnje in prihodnje leto.

Zakon ureja politiko zaposlovanja v javnem sektorju, in sicer tako, da med drugim nalaga vsem posrednim uporabnikom proračuna države in občine obvezno pripravo kadrovskih načrtov ter da se zaposlitve načrtujejo in izvajajo v okviru zagotovljenih sredstev za stroške dela.