Takoj po imenovanju novega vodstva državnega zbora je bodoči mandatar s bodočimi koalicijskimi partnerji začel pogovore o delitvi ministrskih mest. Ko se je pred štirimi leti zatikalo mandatarju Janezu Janši, je takoj zagrozil z vnovičnimi volitvami. Tudi Borut Pahor bi bil lahko prisiljen storiti to, če bo trmasti predsednik upokojenske stranke vztrajal pri obrambnem resorju. Vsekakor pa si bo moral za mehčanje partnerjev, med katerimi ni več ljudske stranke, vzeti več časa in preklicati tudi obljube o skorajšnji predstavitvi vlade.
Kako težko se Pahor drži hitro izrečenih napovedi, je pokazal že, ko je obljubljal alternativni vladni program in alternativno ministrsko ekipo. Čas za njuno predstavitev je večkrat prestavil, a so bili zapleti močnejši od njega. Zdaj je pred veliko pomembnejšimi izzivi, vse številnejših lepih želja, ki so naslovljene nanj, naj čim prej sestavi novo vlado in tako pretrga škodljivo početje stare, pa ne bo mogel izpolniti.Samo obrambni minister ne
V četrtek mu je spodletelo srečanje s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem. Pahor je v komentarju poskušal prikazati, da konflikt obvladuje. Še več, zaplet je pričakoval in ga po lastnih besedah celo namerno pospešil. Kako, je povedal Erjavec: »Prvi stavek je bil, da lahko izberem katero koli ministrstvo si želim, ne morem pa biti minister za obrambo.« Pahor sicer korektno pravi, da Golobič in Kresalova nista postavljala pogojev za začetek kadrovskih pogovorov, vendar je tudi res, da se Erjavec – v nasprotju z omenjenima, ki sta Erjavčevim ambicijam javno nasprotovala - v njune želje ni vtikal.
Poslanci DeSUS zanikajo možnost, da bi prestopili iz poslanske skupine, če bi njihov predsednik postavil Pahorju previsoko ceno. Če bi se že primerilo kaj takšnega, bi bil najbrž Erjavec tisti, ki bi moral zapustiti stranko. Na to kaže tudi poteza poslancev DeSUS, ki so očitno kot pritisk na Erjavca za danes napovedali skupno srečanje s poslanskimi kolegi SD. Erjavec je, da bi demonstriral enotnost v stranki, že po petminutnem pogovoru s Pahorjem zaprosil poslanca Vilija Rezmana, naj o tem obvesti novinarje. Rezman vidi težavo v tem, da so nekatera ministrstva že »rezervirana« in da so »nekateri kadrovali ministrske kandidate iz naše kvote, ne da bi se z njimi sploh pogovarjali«. Na neuradnem seznamu ministrov, ki so ga posredovali medijem v javno »testiranje«, je bil denimo v kvoti DeSUS kot minister za zdravje tudi nekdanji prvi mož zavoda za zdravstveno zavarovanje Borut Miklavčič. Pa čeprav je z njim govoril le Pahor in ne Erjavec. Ta se bolj ogreva za nekdanjega državnega sekretarja DeSUS na ministrstvu za zdravje Dorijana Marušiča, po pisanju Dela pa se je pripravljen za to ministrstvo potegovati tudi Zvonimir Rudolf, nekdanji direktor Onkološkega inštituta in poslanski kandidat DeSUS.
Rezman si ne predstavlja začetka pogajanj z izključevanjem in ultimati, temveč se morajo najprej ponuditi kadri v razmislek, nato pa se poskuša doseči konsenz. Poslanec je namignil, da se veliko kadruje in komunicira prek medijev, kar se lahko še zaostri, saj imajo kadroviki strank, ki naj bi sicer po osnutku koalicijske pogodbe pustili medije pri miru, tam pomembna oporišča. Dlje ko trajajo strankarski pogovori, več je indicev o skrbno merjenih informacijah, ki jih usmerja okolica bodočega mandatarja.
Afera Patria, ki jo je dve leti trmasto kurila opozicija, da bi načela upokojensko stranko kot domnevno najšibkejši člen Janševe vlade, se zdaj obrača proti nastajajoči vladi. Predsednik DeSUS vztraja pri obrambnem resorju, ker bi »rad končal začete projekte«. O svojih željah ostati v »Pentagonu« ne govori podrobneje, gre pa očitno za nadaljevanje projekta Patria, ki bi ga vsaj nekateri v novi vladi ustavili. Erjavec se tako dobro brani pred Pahorjevim »pospeševanjem zapletov«, da bi bilo lahko nekaterim kar žal, denimo tistim, ki so volili NSi, da niso dali glasu Erjavcu ... Le kakšen je moral biti umirjeni, spravljivi, h konsenzu uprti vodja pogajanj, da je Erjavec iz njegove pisarne zbežal že po petih minutah? Saj si še sladkorja ni mogel nasuti v čaj ali kavo.
Nekateri se tolažijo, da Erjavec misli le nase in na patrie, pozablja pa na svoje upokojence in njihove pokojnine, socialo, zdravje ... Kaj pa, če s tem uvodnim manevrom pred pogajanji le skriva svoje prave ambicije, saj o tem, da spada v Pahorjevo vlado, nihče ne dvomi. Če mu je Pahor res ponudil vsa ministrstva razen obrambnega, zakaj čaka in ne pobere zunanjega, ki mu njegova nedolžna kolegica - ta sicer zna, kot je dejal Erjavec, udariti pod pas – gotovo ni dorasla.
VEČ V TISKANI IZDAJI