Povzemimo na kratko kronologijo: v petzvezdičnem hotelu sredi Ljubljane Intercontinental na svoji spletni strani sploh ne ponujajo opcije za izbiro slovenskega jezika pri informacijah o storitvah hotela. So pa na voljo možnosti za izbiro angleščine, nemščine, ruščine, italijanščine, arabščine... Žal nobeden od inšpektoratov ne ukrepa zoper to kršitev zakonodaje o rabi slovenskega jezika. Vsak nov njihov odgovor je bil bolj porazen od prejšnjega.
Poudariti velja, da hotel s takšnim ravnanjem krši tako zakon o javni rabi slovenščine, kot zakon o varstvu potrošnikov. Zakon o javni rabi slovenščine je jasen. V prvem odstavku 14. člena določa, da morajo vse pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, poslovati s strankami na območju Republike Slovenije v slovenščini. Prav tako gre za kršitev drugega člena zakona o varstvu potrošnikov, ki nalaga, da morajo podjetja s potrošniki poslovati v slovenskem jeziku.
Pri hotelu se izgovarjajo, da so del mednarodne verige, ki se predstavlja z enotno spletno stranjo, na tej pa imajo pač omejen nabor jezikov. »Kot del verige torej nimamo možnosti poseganja v strukturo omenjene spletne strani, a se vseeno dogovarjamo, da bi bila slovenska različica kmalu na voljo.«
Seveda takšno ne drži vode. Če bi jim recimo Tržni inšpektorat RS ali Inšpektorat RS za kulturo in medije zagrozila z globo do 40 tisoč evrov, če nemudoma ne ponudijo predstavitve tudi v slovenščini, bi gotovo brez zapletov hitro to tudi storili.
A žal nobeden od inšpektoratov ni storil nič. Na Tržnem inšpektoratu pravijo, da so pristojni le za nadzor podjetij s sedežem v Sloveniji, s spletno stranjo hotela pa da upravlja omenjena hotelska veriga s sedežem v ZDA. Na Inšpektoratu za kulturo pa so »genialno« celo ugotovili, da se na spletni strani hotela »ne predstavlja slovenska pravna oseba« in zato ne bodo ukrepali.
Šokanten je bil odgovor z ministrstva za gospodarski razvoj pod vodstvom Zdravka Počivalška. Tam trdijo, da (hotelsko) podjetje »neposredno ne nagovarja slovenskih potrošnikov, temveč na svoji spletni strani oglašuje in ponuja storitev namestitve potrošnikom iz vsega sveta.« Žal ni storil na vse skupaj nič niti premier Janez Janša. Na naša vprašanja so iz njegovega kabineta odgovorili zgolj, da zadeve ne komentirajo.
Toda zdaj so se stvari, kot kaže, le premaknile. Na spletni strani ministrstva za kulturo so v torek objavili, da je minister Vasko Simoniti sklical sestanek, na katerem so sodelovali Inšpektorat za kulturo, Tržni inšpektorat in Služba za slovenski jezik na ministrstvu za kulturo. Zgolj služba za slovenski jezik se je že prej od vseh organov edina zavzela za slovenščino in ugotovila, da gre pri opisanih kršitvah v primeru hotel Intercontinental za kršenje zakonodaje. A ta služba nima inšpekcijskih pooblastil.
Na sestanku niso govorili zgolj o tem primeru, pač pa še o nekaj drugih, kjer se zapostavlja naš jezik. Minister Simoniti je »opozoril, da je treba v zakonu brati tisto, kar ta v obrambo slovenščine omogoča, ne pa onemogoča. Ukrepati je treba na osnovi branja namere zakona, to je zaščita slovenskega jezika, zato je treba biti bolj strog pri zahtevah, kako se slovenski jezik uporablja.« Simoniti je dodal, da »nas strah pred morebitnim sodnim sporom ne sme ustaviti v poslanstvu, da slovenščino zaščitimo, saj svoj jezik ščitijo tudi vse druge države.«
Ker pri razlagi zakonodaje prihaja do različnih mnenj med ministrstvom in inšpektoratoma, so se dogovorili, da »ministrstvo zagotovi tako mnenje, ki ne bo dopuščalo dvoumnih interpretacij zakona o javni rabi slovenščine, in nato v primeru nejasnosti pripravi predlog sprememb zadevnega zakona.« Kot smo že pisali: potrebna ni nobena sprememba zakonodaje. Ta je že zdaj dovolj jasna, vloga inšpektoratov pa je njeno dosledno uveljavljanje. V kratkem se bo pokazalo, ali je ministrova akcija kaj zalegla.