Konec dvoživkarstva? Zdravniki iz javnega zdravstva nič več na samoplačniškem trgu

Po ministričinih besedah je cilj novele prebivalkam in prebivalcem Slovenije še naprej zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem, kjer bodo imeli dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez doplačil ali plačil.

Prevolnik Rupel je poudarila, da je javna zdravstvena mreža sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, na drugi strani pa je zasebni zdravstveni sektor, kjer morajo bolniki za zdravstvene storitve plačati.

Z novelo urejajo javno zdravstveno mrežo in med drugim regulirajo delo pri koncesionarjih. Obseg programa pri koncesionarjih bi z novelo omejili na število zaposlenih, spreminja se tudi način in pogoji podeljevanja koncesij.

Zaposleni v javni zdravstveni mreži bodo po noveli dodatno lahko delali le v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni le preko podjemnih pogodb in ne več kot pravne osebe (s.p., d.o.o.). Delo izven javne zdravstvene mreže, torej na samoplačniškem trgu, pa zanje ne bo mogoče. Zaposlene bodo preko manj obdavčenih podjemnih pogodb motivirali za dodatno delo, a olajšava bo veljala le, če bo podjemno pogodbo sklenil s svojim delodajalcem.

"Ne zdi se nam prav, da koncesionarji lahko zaposlujejo veliko večje število zdravstvenih delavcev prek statusov samostojnih podjetnikov in d.o.o. ali po drugih davčno bolj ugodnih pogodbah v določenih deležih (na primer za nekaj ur tedensko op. a.), ravno zato, ker je pač to mogoče," je dejala. Dodala je, da je prav, da imajo tudi koncesionarji redno zaposlene, ki pri njih opravljajo program, s čimer bi izenačili pogoje dela med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji.

Spremembe bodo veljale za vse, tudi obstoječe koncesionarje, osnutek novele pa predvideva trimesečno prehodno obdobje.

Če bo zaposleni v javnem zdravstvenem zavodu zaprosil za dovoljenje za delo pri drugem javnem zavodu ali pri koncesionarju, bo moral imeti njegov matični zavod na področju, ki ga zaposleni opravlja, izpolnjen program, predpisan s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Poleg tega zaposleni ne bo smel odklanjati nadur oziroma obsega programa, ki je predpisan.

Novela predvideva spremembo definiranja bolnišnic, in sicer uvaja dnevne bolnišnice, ki obravnavo zaključijo v 12 urah, splošne bolnišnice pa bodo morale imeti po novem le dva oddelka (in ne več štiri) ter urgentni center.

Spremembe se obetajo tudi na področju izdaje dovoljenj za opravljanje zdravstvene dejavnosti. V noveli predvidevajo, da ne bo dovolj le registracija za opravljanje zdravstvene dejavnosti, pač pa bo bodo morali izvajalci pridobiti tudi dovoljenje ministrstva za zdravje.

Osnutek novele vsebuje tudi določbe o delovanju javnih zavodov, med drugim bosta mandata direktorja in strokovnega direktorja časovno vezana eden na drugega, in nalaga nove naloge, kot sta merjenje efektivne obremenitve v rednem delovnem času za vsakega zdravstvenega delavca ter spremljanje stroškov po vrstah zdravstvenih dejavnosti.

Novela bo nudila tudi pravno podlago za določitve najvišjih cen zdravstvenih storitev pri zasebnikih, in sicer bo lahko vlada z uredbo omejila višino cen, ki so del košarice ZZZS, a jih izvajajo tudi zasebniki.

Prevolnik Rupel je dejala, da bodo osnutek novele zakona v kratkem poslali v javno razpravo, ki bo trajala en mesec, na ministrstvu pa da so odprti za dobre predloge in izboljšave. "Moramo iti v smeri, da ohranimo javno zdravstvo dostopno, kakovostno in brez doplačil za vse prebivalce in od te smeri ne bomo odstopili," pa je odgovorila na novinarsko vprašanje, ali bo novela ostala taka tudi po javni razpravi.

Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel sta sicer osnutek novele najprej predstavila Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniški zbornici Slovenije.