Komunistični umor olimpijca Milana Stepišnika

Nedoumljivo je, da svojci olimpijca inž. Milana Stepišnika, šestega najboljšega predvojnega metalca kladiva na svetu in največjega atleta tedanje Jugoslavije, niti po desetletjih vztrajnega poizvedovanja pri najvišjih vrhovih oblasti ne morejo izvedeti resničnega datuma njegove smrti in kraja pokopa. Ali je mogoče, kot se sprašuje njegov sin Milan Stepišnik, da je glavni razlog v tem, ker naj bi na smrt obsojeni oče morda dve leti po dachavskih montiranih procesih in uradni justifikaciji še vedno živel skupaj z drugimi inženirji na strogo varovanem in zaprtem območju Kočevskega roga?

V spominu, kot da se je zgodilo včeraj, ostaja zadnje slovo Milana Stepišnika od očeta: »Bilo je v drugi polovici septembra 1947 na železniški postaji v Pragerskem, kjer se je ustavil hitri vlak proti Beogradu. Preden je vlak izginil za ovinkom, je oče zadnjič pomahal z roko skozi okno. Tisti trenutek me je prešinilo, da ga zadnjič vidim. In bilo je res …«

Več v tiskani izdaji in v Trafiki za tablične računalnike.