Revija Reporter
Slovenija

Komunistična prevzgoja osnovnošolcev

24. dec. 2010 6:30 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Učencem višjih razredov devetletke bodo s projektom Stisnimo pest znova vcepljali vrednote NOB. Med vsebinami, ki predstavljajo Osvobodilno fronto, so literatura in filmi, ki častijo levičarske revolucionarne ideologije iz časov komunistične Jugoslavije, ter ekskurzije do partizanskih spomenikov, kot so bolnišnica Franja, Dražgoše ali Osankarica.

Učencem višjih razredov devetletke bodo s projektom Stisnimo pest znova vcepljali vrednote NOB. Med vsebinami, ki predstavljajo Osvobodilno fronto, so literatura in filmi, ki častijo levičarske revolucionarne ideologije iz časov komunistične Jugoslavije, ter ekskurzije do partizanskih spomenikov, kot so bolnišnica Franja, Dražgoše ali Osankarica.

Praznovanju 20. obletnice osamosvojite je šolsko ministrstvo v sodelovanju z zavodom za šolstvo pritaknilo (najbrž pa je bilo narobe) še 70. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte. S tema obletnicama pod enim geslom Stisnimo pest! se bodo morali po šolski dolžnosti ukvarjati učitelji in učenci 7., 8. in 9. razredov osnovnih šol. Glede na svoje interese bodo izmed predlaganih vsebin sami izbrali eno pripovedno besedilo, eno pesemsko besedilo, si ogledali en film in obiskali spomenik, muzej ali pa se odpravili na kratko ekskurzijo. O vsem tem pišejo (tudi fotografirajo, snemajo …) prispevke v e-knjigo. Projekt se bo sklenil s prireditvijo, na kateri bodo izbrali najboljše e-knjige in nagradili avtorje.

Zanimivo je pogledati, med čim lahko izbirajo učenci. Tisto, ki sega v leto 1991, je namreč združila slovenski narod pod zastavo demokracije in človekovih pravic, tista iz leta 1941 ga je usodno razdelila – zaznamuje tudi ali predvsem krvavi pohod komunistične partije na oblast in totalitarni družbeni red. V programskem odboru najdemo dr. Jerneja Pikala, dr. Marto Verginello, dr. Oto Lutharja in Franca Hočevarja iz predsednikovega urada.

Pripovedna besedila so napisali večinama preskušeni avtorji: Partljič, Bevk, Ciril Kosmač in Adamič. Pesniška besedila prav tako: Kajuh, Bor, Kocbek, Župančič, Krakar. Jedro filmov je »politično korektno« (Življenje je lepo, Ne joči, Peter, Na svoji zemlji, Deček v črtasti pižami, Veliki diktator, Ljubezen, Rdeči boogie ali kaj ti je deklica, Ivanovo otroštvo ...), a manjka dokumentarec, denimo Otroci iz Petrička, ki bi prikazal, kako se je leta 1945 končalo leto 1941. No, morda pa to sploh ni primeren film za otroke in je narejen le za odrasle.

Učenci bodo pri pisanju e-knjige vzeli tudi pot pod noge. Člani programskega odbora predlagajo ogled oziroma obisk muzeja narodne osvoboditve in naslednjih spomenikov: bolnišnica Franja, Osankarica, Celjski pisker, Dolenjski muzej – Baza 20, Begunje – Draga, Dražgoše, Ljubelj, Kozlarjeva gošča … Na koncu so tri pikice, a našteto dobro kaže, koliko domišljije in kakšno premore odbor, saj se je osamosvojitev povsem utopila v OF in levičarsko-revolucionarni ideologiji. (Tako kot se vsi udi OF utopili v partiji, nazadnje celo Zveza veteranov vojne za Slovenijo.) Andreji Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, se zdi tako združevanje zgodovinskih procesov metodološko sporno, saj se zabrišejo njihove specifičnosti.