Kot je Žbogar pojasnil v pogovoru za oddajo Studio ob 17-ih, je Slovenija želela zavezo Hrvaške, da z dokumenti, ki jih uporablja v pogajalskem procesu, ne prejudicira meje. "Želeli smo, da se Hrvaška zaveže v pismu, ki smo ga sestavili skupaj s francoskim predsedstvom, da ti dokumenti resnično ne prejudicirajo meje in da teh dokumentov ne bo uporabila v morebitni arbitraži," je dejal. Po njegovih besedah je problem Hrvaške v tem, da ni mogla sprejeti zaveze, da v primeru, da bo o meji odločala tretja stran, ne bo mogla uporabiti teh dokumentov.
Žbogar je poudaril, da je v pogajanjih o meji pomembno stanje na dan 25. junij 1991. "Če se obe strani tega držita in to resnično mislita, potem ni nobenega problema," je dejal. "Problem je v tem, da je Hrvaška v zadnjih letih sprejela veliko zakonov in podzakonskih aktov, v katerih riše mejo, predvsem na morju, kjer meja sploh še ni zarisana. Mi mislimo, da je to prejudic meje, Hrvaška pa to očitno interpretira drugače," je poudaril zunanji minister.
Žbogar je še povedal, da je bilo v teh dneh veliko tihe diplomacije. "Poskušali smo poiskati kompromis, ki bi zadovoljil naše skrbi in interese, hkrati pa bi bil sprejemljiv za hrvaško stran. Na žalost tega nismo našli, tako da druge rešitev ni bilo," je poudaril. Ob tem je dodal, da mora komunikacija ostati odprta, še posebej po petkovi konferenci Hrvaške z EU, na kateri bo dala Slovenija rdečo luč pri 11 pogajalskih poglavjih.
Trenutna situacija po njegovih besedah ne koristi nobeni strani. "Na eni strani Hrvaška ne more napredovati na poti v EU, na drugi strani pa tudi ni v našem interesu, da držimo sosednjo državo stran od unije," je poudaril. Kot je dodal, Slovenija ne bo dajala nobenih razlogov, da bi se odnosi s Hrvaško po petkovi konferenci slabšali.
Žbogar je še dejal, da se države članice EU niso pretirano poglabljale v slovensko-hrvaško mejno vprašanje. "Najraje bi videli, da tega problema ni in da gre Hrvaška naprej. EU bi želela pokazati, da se širitev nadaljuje in glede na to, da s Turčijo širitev ne gre prehitro naprej, bi želela vsaj na hrvaškem primeru pokazati, da se unija ni zaprla," je menil minister, ki dodaja, da ga kolegi iz držav članic EU zaradi slovenske blokade ne bodo gledali postrani. Kot je dejal, jim bo pojasnil, kakšni so slovenski interesi in "mogoče nas bodo šele zdaj začeli resno jemati in začeli razmišljati, v čem je resnično naš problem".