Ob tem dodaja, da z načelom zakonitosti, pravico do dobrega imena in pravno varnostjo niso združljivi »medijsko sojenje« in »medijski linč«, širjenje polresnic in napačnih informacij ter posploševanje.
»Medijsko sojenje« po njihovem prepričanju prehiteva zakonite postopke pravosodnih organov in vrši pritisk nanje, kar je v nasprotju z neodvisnostjo in nepristranskostjo sodstva. »Pravičnosti ne moremo koristiti in ji pomagati do prevlade, če eno krivico popravljamo in nadomeščamo z drugo. Končni cilj prizadevanj za pravico ne more biti maščevanje in uničenje posameznika, temveč poprava krivic, ozdravljenje in sprava, so zapisali v komisiji, ki ji predseduje nekdanji ljubljanski nadškof Anton Stres.«
Komisija smatra »rešitev«, ki jo oblast ponuja glede odločbe ustavnega sodišča o financiranja zasebnih šol za neustavno, kar kaže na to, da naša država še ni pravna v polnem pomenu besede; državljani nismo enakopravni, če se pravica deli po ideoloških merilih. »Državljani glede uveljavljanja pravice do izobraževanja pričakujemo enakopravno obravnavo in financiranje.«
Komisija se v izjavi dotika tudi varnosti, kot eni od temeljnih vrednot in pravic, ki jih vsaka država dolguje svojim državljankam in državljanom. Ob tem opozarja, da je ena od naloga države poskrbeti, da prebivalke in prebivalci, ki živijo v krajih ob naši južni meji, glede varnosti ne bodo v slabšem položaju kot drugod po državi. Pomoč beguncem in migrantom je po eni strani naša moralna dolžnost, kar smo dokazali že ob pomoči beguncem iz Bosne in Hercegovine in pozneje. Na drugi strani pa je treba spoštovati zakon, pred katerim smo vsi enaki in moramo to tudi ostati. Nezakonit prehod meje je, opozarja komisija, »kaznivo dejanje tako za slovenske državljane kot za tujce. Oblast mora biti ideološko nevtralna, zaradi spogledovanja z ideologijo multikulturnosti pa ne sme teptati sprejetih zakonitosti.«
