Komisarka je najprej izpostavila, da obstaja odprto vprašanje, saj se zaveza slovenske vlade ob državni pomoči banki o delni prodaji državnega deleža, tako da se ohrani 25-odstotno državno lastništvo plus delnica in s tem blokirajoči manjšinski delež, ne izpolnjuje v roku.
"Smo v dejavnem stiku s slovensko vlado, da pogledamo, kako lahko rešimo to, da se zaveze ne izpolnjujejo," je povedala.
O tem, ali so slovenski predlogi, ki temeljijo na neodvisnem upravljavcu, verodostojni, komisarka ni želela govoriti. "Eden od številnih privilegijev je, da se lahko pogovarjam neposredno z vlado. To bom storila tudi v primeru tega predloga. Kot sem dejala, smo v dejavnem stiku in tega ne bom več komentirala."
"Doseči želimo to, da je banka vzdržna in koristna za preostalo gospodarstvo. Ko je pred leti dobila državno pomoč, je vlada sprejela določene zaveze, da se banka ne bi znova znašla v težavah. Zato je pomembno spoštovati zaveze," je poudarila.
"Veliko napredka je doseženega, a pomembno je imeti zasebno lastništvo z državnim blokirajočim manjšinskim deležem. Zato smo v dejavnih stikih s slovensko vlado, da poiščemo rešitev," je še izpostavila komisarka.
Trenuten položaj namreč po njenih besedah ni zelo dober, ko gre za upoštevanje odločitev, sprejetih ob odobritvi kar zajetne državne pomoči davkoplačevalcev.
Tako je mogoče povzeti komisarkine odgovore na vprašanja, ali bo odobrila odlog delne prodaje banke, za koliko časa in pod katerimi pogoji, ali so slovenski predlogi, ki temeljijo na neodvisnem upravljavcu, verodostojni, in ali ocenjuje, da bo dogovor mogoče doseči do konca leta.
Komisarka za konkurenco je danes sploh prvič osebno javno komentirala primer NLB, odkar so se po junijski odločitvi vlade, da prekine postopek prodaje, začeli pogovori Bruslja in Slovenije o alternativah prodajni zavezi.
Ponovila je sporočilo, ki so ga v komisiji v minulih mesecih vztrajno ponavljali po srečanjih komisarke in finančne ministrice Mateje Vraničar Erman - prodajno zavezo je treba spoštovati.
Slovenija bi morala v skladu z zavezami v zameno za bruseljsko odobritev državne pomoči NLB v času krize leta 2013 prodati 75 odstotkov minus eno delnico banke, in sicer najmanj 50 odstotkov do konca tega leta, preostanek pa do konca 2018.
Poleti je propadel poskus prodaje NLB zaradi nestrinjanja s ponujeno ceno in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem, zato se mora Slovenija zdaj dogovoriti o alternativah, pri čemer se želi izogniti prodaji donosnih balkanskih bank, ki je predvidena v primeru neizpolnitve prodajne zaveze do konca leta.
