„Delno poročilo v zadevi je nenavadno in je v hudem neskladju z zakonom, ki ureja upravne postopke v več pogledih in je po mojem mnenju nezakonito,“ je v odzivu na objavo poročila zapisal Darko Žiberna. Po njegovih besedah v njem namreč med drugim ni navedenih konkretnih dokazov, gradivo pa je uporabljeno površno. Poročilo je napisano na način, da stranke v postopku ne vedo konkretno, kaj točno je nepravilno. Konkretni listinski dokazi za trditve niso navedeni, zato ne vedo, kako bi morali pravilno ravnati, upoštevajoč navedbe pravnih in drugih podlag.
„Na več mestih je gradivo uporabljeno površno, netočno, v nasprotju s pravnimi normami in celo z izmišljanjem oziroma prilagajanjem pravnih norm ciljem piscev poročila. Na nekaj mestih v poročilu se navaja problem manjkajočih listin, čeprav sem danes nekaj takih manjkajočih listin (donacijskih pogodb) uspel pridobiti v upravni službi v manj kot eni uri, kar pomeni, da bi komisija za upravni nadzor morala listine zahtevati in pridobiti tudi sama. Obstaja vprašanje ali je komisija listine zahtevala ali pa jih upravna služba (namenoma) ni poslala,“ navaja Žiberna in odgovarja na očitke iz poročila.
Glede očitkov v zvezi z darovalci sredstev in opreme za Invalidno mladino pravi, da z obžalovanjem ugotavlja, da bo poročilo neutemeljeno odgnalo mnoge darovalce sredstev in opreme za Invalidno mladino (npr. fundacijo Vrabček upanja in druge), brez katerih bi tam primanjkovalo marsikaj, saj je pristojno ministrstvo mnoga leta nanje pozabljalo, kar je neprimerno in nespodobno.
O korupciji pri izobraževanjih zdravnikov Žiberna pravi, da se v slovenskem javnem in zasebnem zdravstvu udeležujejo strokovnih kongresov v tujini s pomočjo denarnih sredstev farmacevtskih in drugih družb. „Sicer se jih ne bi mogli! Iz kakšnih razlogov to znano dejstvo označujejo kot koruptivno v naši bolnišnici? Naj ministrstvo za zdravje uredi to zadevo sistemsko! Primerjalno analizo tega področja naj ministrstvo začne v UKC Ljubljana in konča naj pri najmanjšem zdravstvenem domu,“ piše nekdanji direktor.
V nasprotju z mnenjem v poročilu smo v bolnišnici vedno zagotavljali oskrbo z zdravili v vsakem času z majhnim številom zaposlenih farmacevtk, ker so se vedno odzvale na poziv iz bolnišnice, ne glede na delovni čas in število prisotnih, odgovarja Žiberna na očitke v zvezi z oskrbo z zdravili. „Imele so visoko odgovornost do bolnišnice in pacientov, čeprav se sedaj pljuva po njih. Rešitve za to področje, ki jih poročilo navaja, so v praksi nepreverjene in vprašljivo izvedljive. Edina korektna in zakonsko izvedljiva rešitev je zaposlitev zadostnega števila farmacevtov,“ je prepričan Žiberna.
Glede nenavadnega števila vzorcev in prehranskih dopolnil Žiberna piše, da farmacevtski in drugi ponudniki predstavljajo v vseh bolnišnica nove produkte in jih kot vzorce pogosto tudi podarijo z namenom seznaniti strokovno osebje in bolnike z njimi. „Zakaj je to narobe v naši bolnišnici, v drugih in tudi zdravstvenih domovih pa to ni problematično? Tudi ocena, da je tega veliko, je relativna in sprašujem, s kom so nas primerjali oziroma kolikšno je primerno število uporabljenih vzorcev? In še nekaj, kako naj se strokovno osebje in tudi bolniki seznanijo z novimi produkti, če ne z brezplačnimi vzorci?“ se sprašuje.
O kriminalizacija neobstoja soglasja bolnišnice za delo farmacevtke za potrebe drugega podjetja, ki ni bolnišnica niti zdravstvena ustanova in za dela, ki jih ne dela v bolnišnici in tudi ne predstavlja konkurenčne dejavnosti bolnišnične dejavnosti, Žiberna pravi, da tako stališče pomeni nepoznavanje delovnega prava s strani članic komisije. Soglasja farmacevtka skladno z 39. členom ZDR-1 za tako delo ne potrebuje, saj pri svojem delu ni opravljala niti enakega niti konkurenčnega dela bolnišnici.
O »sporni« zaposlitvi in specializaciji sorodnika podpisanega pa so komisija in mediji zapisali mnogo neresničnega in nepravilnega in je s tem naredili mnogo hudega in krivičnega. „Komisija ni uporabila listin, ki utemeljujejo zaposlitev in odobritev specializacije, napačno je uporabile zakone in podzakonske predpise, ki jih je v tem delu celo prilagodila potrebam javnosti in s tem napisala napačne, predvsem pa neresnične zaključke!“ je zapisal Žiberna in dodal: „Vsi, in tudi direktorjevi sorodniki, imajo enake pravice do obravnave pri zaposlovanju, da kandidirajo in pridobijo zaposlitev v bolnišnici kot npr. hčerke, sinovi in drugi ožji družinski člani ostalih zaposlenih v bolnišnici in teh je nekaj desetin, kar seveda ni nič spornega. Kljub vsem koruptivnim tveganjem in netransparentnosti pri izobraževanjih v tujini, porabi vzorcev, donacijah, lekarniškemu delu, nabavi zdravil smo poslovali in še vedno poslujemo uspešno. Kaj bi šele komisija za upravni nadzor ugotovila v ustanovah, ki so bile v tistem času pred finančnim zlomom?!“
Redni upravni nadzor v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica, ki ga je ministrstvo opravilo leta 2014, naj bi razkrivalo domnevne nepravilnosti pri javnih naročilih, donacijah, izobraževanjih in zaposlovanju, poročajo mediji. Ministrstvo je za zdaj objavilo le delno poročilo o donatorstvu in sistemu naročanja zdravil, celotno poročilo bo pred poletjem.